Franja

rubicán, -ana rdeč in sršast (konj)

caballo rubicán serec (konj)

animoso agg.

1. pogumen, srčen, drzen; jeznorit, divji, ognjevit (žival):
un cavallo animoso jeznorit konj

2. sovražen

antequam, conj. (ali veznik) (pisano tudi narazen: ante quam; prim. postquam)

1. z ind. pr., pf. ali fut. II., če je stransko dejanje samo časovno določilo, pred katerim nastopa glavno dejanje = prej kakor, prej ko, preden: antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorem spe pauca dicam Ci., a. opprimit lux,... erumpamus L., copiose Crassus, antequam nos in forum vēnimus, hanc sententiam defendit Ci., non ante veniam, quam recusaro Ci., de Carthagine vereri non ante desinam, quam illam excisam cognovero L.

2. s conj. pr., impf., pf. ali plpf. v potencialnem ali finalnem pomenu (pomen možnosti ali namere izvršitve) = preden, preden naj, preden bi: antequam veniat in Pontum, litteras mittet Ci., a. sententiam diceret, propinquitatem excusavit Ci., domesticum malum opprimit, a. prospicere potueris Ci., a. de meo adventu audire potuissent, in Macedoniam perrexi Ci.

3. elipt.: avarus erat? immo etiam a. locuples semper liberalissimus fuit Ci., nullum ante finem pugnae quam morientes fecerunt L. — Pesn. pleonastično prius... ante... quam: V. (Aen. IV, 24—27) ali prius... quam... ante: Pr.

Opomba: Poznejši zgodovinopisci rabijo konj. pogosto tudi takrat, kadar bi bil primeren indik.

Arábec Arab; Arabian

arabec (konj) Arab

arábski Arab, Arabian

arábski jezik Arabic
arábski konj Arab
arábske številke Arabic numerals pl
arábščina Arabic, the Arabic language

arábski (-a -o) adj. geogr. arabo; arabico:
arabska četrt casba
mat. arabske številke numeri arabi
arabski gumi gomma arabica
arabski konj cavallo arabo; alfana

arbolar (po)saditi; pokonci postaviti, dvigniti; razviti (zastavo); opremiti z jambori

arbolar la cola rep dvigniti
arbolarse vzpenjati se (konj)

arçon [arsɔ̃] masculin ogrodje sedla; enoleten poganjek (trte)

chevat masculin d'arçon (sport) konj (telovadno orodje)
être ferme dans, sur ses arçons trdno sedeti v sedlu
vider les arçons pasti s konja

Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

aubère [obɛr] adjectif

cheval masculin aubère konj bledo rumene barve

balègati -ām
1. iztrebljati se: ovaj konj dukatima balega ta konj dukate serje
2. ekspr. gobezdati, kvasiti, srati ga: ajde, prestani, ne balegaj

bascule [baskül] féminin gugalnica, guncnica; guncanje; (= balance féminin à bascule) tehtnica (za osebe, za težke predmete)

jeu masculin de bascule guncanje
bascule à pont mostna tehtnica
bascule du pharmacien lekarniška tehtnica
fauteuil masculin, cheval masculin à bascule gugalni fotelj, konj
politique féminin de bascule sistem, ki se opira sedaj na eno sedaj na drugo (nasprotno) stranko

bât [bɑ] masculin tovorno sedlo

animal masculin de bât tovorno živinče
cheval masculin de bât tovorni konj, figuré tovorni osel
c'est là que le bât le blesse (figuré) tu ga čevelj žuli
voilà où le bât le blesse to je njegova šibka točka, njegovo ranljivo mesto

bataille [bataj] féminin bitka, boj; prepir, spopad, pretep

bataille aérienne, navale, décisive zračna, pomorska, odločilna bitka
bataille électorale volilni boj
bataille de fleurs cvetlični korzo
champ masculin de bataille bojišče, bojno polje
cheval masculin de bataille bojni konj; figuré konjiček, najljubša téma
ordre masculin de bataille bojni razpored
plan masculin de bataille bojni načrt
arriver après la bataille (figuré) prepozno priti
avoir les cheveux en bataille imeti razmršene lase
dresser un plan de bataille napraviti bojni načrt
gagner, perdre une bataille dobiti, izgubiti bitko
livrer bataille à quelqu'un spustiti se v bitko, v boj s kom
porter son chapeau en bataille nositi klobuk postrani, kakorkoli

bayo rjav, rdečkast (o konju)

bayo m konj rjavec

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

bélec white man

belci pl the whites; (konj) white horse

bélec hombre m blanco (ali de raza blanca)

konj belec caballo m blanco

bellātor -ōris, m (bellāre) vojak, hraber bojevnik, bojni junak (t.j. vojak glede na svojo moč in bojno spretnost, miles pa je mož, ki je vojak po stanu ali poklicu): Pl., Cu., T. idr., ecqua pacifica persona desideretur aut in bellatore sint omnia Ci. ep., primus ipse bellator duxque L., fortes bellatores L.; šalj. o junaku v pitju: uter ibi melior bellator erit inventus cantharo Pl.; pren. o igralnem kamenčku: calculus perit, bellator sine compare bellat O. Pogosto atrib. = bojevit, hraber: Turnus V., deus (= Mars) V.; o živalih: bellator equus V., O., Val. Fl., T. ali samo bellator Iuv. bojni konj, taurus Stat.; redkeje pren. o stvareh: ensis bellator Sil., campus b. Stat.