Franja

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

opòstiti òpostīm pred postom očistiti kuhinjsko posodo, da ni kaj mastnega ostalo v njej

opt [ɔpt] neprehodni glagol
izbirati, izbrati (between med)
odločiti se za kaj, optirati (for za)

to opt out odločiti se proti

osmákati se òsmāčēm se prigrizovati kaj kot priboljšek h kruhu

osmòčiti se òsmočīm se
1. prigrizniti kaj kot priboljšek: da mu štogod pošaljemo da se osmoči
2. dobiti, pridelati veliko smoka, gl. smok: samo se čeka da se ude više u jesen da se seljaci bolje osmoče

òsobnīk m, mn. òsobnīci živinče ali kaj podobnega kot zasebna lastnina člana hišne skupnosti

òstavīšte s kraj, prostor, kjer se kaj pusti, depozit: stvara se skrob u ćelijicama i što se ne utroši na gradu ćelijične opne raznosi se i razliva u naročita -a, npr. u seme

ostŕviti òstr̄vīm
I. okrvaviti, umazati s krvjo: tko svoga ne štuje, sam sebe ostrvi
II. ostrviti se dobiti voljo, tek za kaj: ljudi se ostrvili na tursku krv; ostrvio se Rade na tude žene kao vuk na ovce

òtimānje s
1. uzurpiranje
2. ugrabitev
3. trganje za kaj
4. izmikanje

òtimati -ām -mljēm
I.
1. uzurpirati, s silo si prilaščati: otimati što od drugoga
2. ugrabljati: neka znadeš da ti paša otimlje djevojku
II. otimati se
1. trgati se za kaj: otimati se o vlast; momci se otimlju o djevojku
2. braniti se, izmikati se: ako bi te htjeli odvesti, otimlji se; vidim da se otimaš te nećeš to učiniti
3. potegovati se: ta tri debla otimlju se za prvenstvo što se tiče ogromnosti i veličine

otprètati òtprećēm
1. razgrniti žerjavico: otpretati vatru, žeravicu: otpreta vatru i ugarcima ispiri je
2. vzeti kaj iz žerjavice: hajde, brže, otpreći one krumpire da jedemo

òturak òtūrka m (t. oturmak, oturak)
1. tisto, na čemer sedimo ali čemur je kaj podstavljeno
2. ekspr. rit, zadnjica
3. počitek, kraj za počitek

outlive [autlív] prehodni glagol
preživeti koga, prestati kaj

outlook [áutluk] samostalnik
razgled; pogled (na življenje)
figurativno, politika upanje na kaj, cilj; opazovalnica, straža

figurativno to be on the outlook for iskati kaj

overage¹ [óuvəréidž] pridevnik
prestar za kaj

overarch [ouvərá:č] prehodni glagol & neprehodni glagol
napraviti obok čez kaj, prerasti v obliki oboda

overstretch [ouvəstréč] prehodni glagol
napeti čez kaj

paint in prehodni glagol
vnesti kaj v sliko

papperlapapp! ete tete!, čvek!, kaj pa še!, daj no, daj!

parade² [pəréid]

1. prehodni glagol
pripeljati pred koga, postaviti pred koga
figurativno razkazovati kaj, ponašati se s čim

2. neprehodni glagol
paradirati, nastopiti v paradi
figurativno ponašati se, razkazovati se