Franja

trempette [trɑ̃pɛt] féminin košček kruha, ki ga pomočimo v tekočino, preden ga pojemo; familier kratka, hitra, nepopolna kopel

faire (la) trempette jesti namočen kruh
(familier) faire trempette hitro, le delno se okopati, le nekoliko iti v vodo

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

trippa f

1. kulin. vampi:
trippa alla fiorentina vampi po florentinsko

2. ekst. pog. šalj. vamp, trebuh:
a trippa innanzi pren. važno, naduto
empire la trippa jesti
mettere la trippa, su trippa rediti se

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

tudesco (staro)nemški, germanski

tudesco m German; Nemec
comer, beber como un tudesco čezmerno jesti, piti

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

učenost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Gelehrsamkeit, die Weisheit
šolska učenost Bücherweisheit, Schulgelehrsamkeit, Schulweisheit, das Buchwissen
jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen

umirati od lakote frazem
(biti zelo lačen) ▸ elpusztul az éhségtől, éhenhal
Ves dan nisem imela časa jesti, zato umiram od lakote. ▸ Egész nap nem volt időm enni, ezért elpusztulok az éhségtől.

ungere^*

A) v. tr. (pres. ungo)

1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti

2. ekst. podmazati (zobnik):
ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun

3. relig. maziliti

4. pren. dobrikati se

B) ➞ ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se

upírati

upirati pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upirati se oponer resistencia, resistir; (biti zoprn, odvraten) repugnar
upirati se skušnjavi resistir a la tentación
upira se mi (jesti) me repugna (comer)
upirati se (da bi kaj storili) resistirse (a hacer a/c)

us [ʌs; əs] zaimek
nas; nam
narečno mi

all of us mi (me) vsi (vse)
both of us midva oba, midve obe
let us see, pogovorno let's see poglejmo!
us poor people mi reveži
give us a bite pogovorno daj mi grižljaj (kaj jesti)

usar (upo)rabiti, poslužiti se; imeti navado

usar perfumes parfumirati se
usar polvos pudrati se
usar de a/c uporabljati kaj, poslužiti se česa
usar de su derecho uveljaviti svojo pravico
usar de severidad con biti strog z
uso de comer temprano imam navado zgodaj jesti
usarse biti v navadi, biti navaden (običajen); obnositi se
ya no se usa nič več se ne nosi (obleka), ni več v modi

uš¹ ženski spol (-i …) die Laus
poln uši verlaust
obirati uši lausen
zatiranje uši die Entlausung
zatirati/zatreti uši entlausen
| figurativno človek: das Ekel, das Miststück
figurativno jesti kot uš ein Loch im Magen haben

večerjati glagol
(jesti večerjo) ▸ vacsorázikZvečer pogledam kakšno predstavo, včasih grem v kino in zelo rada večerjam s prijatelji. ▸ Esténként megnézek valamilyen előadást, néha moziba megyek és nagyon szeretek a barátaimmal vacsorázni.

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

veliko¹

1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel

2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

venerdì m petek:
Venerdì Santo relig. veliki petek
gli manca un venerdì, qualche venerdì pren. manjka mu eno kolesce
osservare il venerdì relig. ne jesti mesa na petek

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi

ver [vɛr] masculin črv; glista

ver à soie sviloprejka
ver luisant kresnica
ver solitaire trakulja
ver de terre deževnik (črv)
ver-coquin (figuré) vrtoglavost; prismojenost
ver rongeur (figuré) črv (grizenje) vesti
mangé aux vers, piqué des vers črviv
meuble masculin mangé aux vers od črvov razjedeno pohištvo
fruits masculin pluriel pleins de vers črvivo sadje
nu comme un ver čisto gol, nag
avoir le ver solitaire biti vedno lačen, mnogo jesti
tirer les vers du nez à quelqu'un spretno koga izpraševati, izvleči iz koga, kar bi radi zvedeli
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja

vèslati -ām, vèslāj, vèslāh vèslāše
1. veslati: veslati prema brodu, u pristanište
2. veslati kašikom, žlicom požrešno jesti