Franja

Zadetki iskanja

  • zboleti glagol
    (postati bolan) ▸ megbetegszik, megbetegedik, lebetegszik, lebetegedik
    zboleti za rakom ▸ rákban megbetegszik
    zboleti za boleznijo ▸ betegségben megbetegszik
    zboleti za ošpicami ▸ kanyaróban megbetegszik
    zboleti za meningitisom ▸ agyhártyagyulladásban megbetegedik
    zboleti za tifusom ▸ tífuszban megbetegszik
    hudo zboleti ▸ súlyosan megbetegedik
    resno zboleti ▸ komolyan megbetegszik
    zboleti za prehladomkontrastivno zanimivo megfázik
    otrok zboli ▸ gyermek lebetegszik
    žival zboli ▸ állat megbetegedik
    človek zboli ▸ ember lebetegedik
    bolnik zboli ▸ beteg megbetegszik
    krava zboli ▸ tehén megbetegszik
    Dobila sem neko virusno infekcijo in zbolela. ▸ Elkaptam valamilyen vírusfertőzést és lebetegedtem.
    Denar je potreboval za zdravljenje hčerke, ki je zbolela za rakom. ▸ A pénzre a rákban megbetegedett lánya kezeléséhez volt szüksége.
  • zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
    zbuditi hudo kri böses Blut machen
    zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
    zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
    zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
    zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
    zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
    figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken
  • zbuja|ti (-m) zbuditi

    1. zu wecken versuchen, aufwecken; erwecken

    2. čustva: erwecken, hervorrufen; preteklost: wachrufen; občutek, pozornost, nejevoljo: erregen
    zbujati občutek domačnosti pri kom (jemanden) anheimeln
    zbujati tesnobo pri kom (jemanden) beklemmen
    zbujati hudo kri böses Blut machen
    zbujati nejevoljo pri (jemanden) irritieren
    zbujati odpor Widerwillen erregen
    zbujati pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
    zbujati pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen, von sich reden machen, Schlagzeilen machen
    ironično nenehno zbujati pozornost z … eine -nudel sein
    (s škandali eine Skandalnudel sein)
    zbujati radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
    zbujati smeh ein Lacherfolg sein
    zbujati strah gefürchtet sein/werden
    zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
    zbujati skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
    zbujati sovraštvo böses Blut machen
    zbujati tek (jemandem) Appetit machen auf
    zbujati upanje (jemandem) Hoffnung machen
    zbujati zgražanje Anstoß erregen
    ki zbuja nejevoljo irritierend
    ki zbuja tek appetitanregend
    ki zbuja začudenje [staunenerregend] Staunen erregend
  • zmotíti (-im)

    A) perf.

    1. distrarre:
    zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

    2. disturbare, turbare:
    zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

    3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

    4. pren. spingere, indurre:
    priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

    5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
    njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

    B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

    1. sbagliare; pren. steccare:
    zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
    hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

    2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
    vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa
  • zópet adv.

    1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
    znova, zopet narediti rifare
    znova, zopet napisati riscrivere
    zopet si tukaj sei di nuovo qui
    zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

    2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
    nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
    pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

    3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
    tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta
  • zvoníti (-ím) imperf.

    1. suonare la campana:
    cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

    2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
    zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
    po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
    poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
    komu zvoni? per chi suona la campana?
    vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

    3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
    o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
    zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
    zvoniti hudo uro suonare a stormo
    zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
    lov. pes zvoni il cane latra
    rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
    zvoniti k maši suonare per la messa
    zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
    PREGOVORI:
    po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato
  • žȁo prisl., komp. žàlijē, žàlije
    1. žal: žao mi je što ti ne mogu pomoći; žao mi je truda i novca
    2. žao mi je tebe pomilujem te
    3. vratiti žao za sramotu hudo poplačati s hudim
    4. na žao učiniti komu hudo prizadejati komu; na žao mi se učinilo milo se mi je storilo
  • žéjati (-am) imperf.

    1. impers. aver sete;
    hudo me žeja ho una sete da morire
    žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
    danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

    2. far venire la sete:
    slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete
  • žèniti žȅnīm
    I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
    II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi
  • žonglirati glagol
    1. (o fizični veščini) ▸ zsonglőrködik
    žonglirati z žogicami ▸ labdákkal zsonglőrködik
    žonglirati z ognjem ▸ tűzzsonglőrködik
    Izvajal je akrobacije in žongliral z raznimi ognjenimi rekviziti.kontrastivno zanimivo Akrobatikus mutatványai mellett különböző eszközökkel tűzzsonglőrködött.

    2. (sočasno obvladovati več zadev) ▸ zsonglőrködik
    Ni mi jasno, kako lahko moški hkrati žonglirajo z več ženskami. ▸ Nem értem, hogyan zsonglőrködhetnek a férfiak egyszerre több nővel.
    Maša je igralka, ki živi zanimivo življenje, v katerem spretno žonglira s svojimi vlogami. ▸ Maša egy érdekes életet élő színésznő, aki ügyesen zsonglőrködik a szerepeivel.

    3. lahko izraža neodobravanje (spretno uporabljati ali izbirati) ▸ zsonglőrködik
    žonglirati z besedami ▸ szavakkal zsonglőrködik
    žonglirati s številkami ▸ számokkal zsonglőrködik
    spretno žonglirati s čim ▸ ügyesen zsonglőrködik valamivel
    Všeč so nam moški, ki spretno žonglirajo z besedami. ▸ Tetszenek azok a férfiak, akik ügyesen zsonglőrködnek a szavakkal.
    Mar ni z znanostjo, ki tako lahkotno žonglira z dejstvi, nekaj hudo narobe? ▸ Nincs-e valamilyen súlyos gond az olyan tudománnyal, amely oly könnyedén zsonglőrködik a tényekkel?
    Rada malo žonglira z zakoni, ker ji ne dajo pametnejšega dela. ▸ Mivel nincs jobb dolga, szeret kicsit zsonglőrködni a törvényekkel.
    Najlažje je žonglirati s številkami in s procenti, ker se 90 % ljudi niti ne ukvarja z izračunavanjem. ▸ A számokkal és a százalékokkal a legkönnyebb zsonglőrködni, hiszen az emberek 90 százaléka nem foglalkozik a számolgatással.
  • αἰκίζω (αἰκής), nav. med. (aor. ᾐκισάμην) mučim, grdo (hudo) ravnam s kom, trpinčim koga.
  • ἀκρο-μᾰνής 2 (μαίνομαι) ion. hudo besneč, besen, razkačen.
  • ἀντι-κακουργέω zopet napravim komu škodo, povračam hudo s hudim.
  • ἀ-πείραστος 2 (πειράομαι) kdor ni poskusil, θεὸς ἀπείραστος κακῶν Boga ne more izkušati hudo NT.
  • ἀπ-εχθαίρω ep. [cj. aor. ἀπεχθήρω] 1. hudo sovražim koga τινά. 2. omrazim, ogrenim komu kaj τινί τι.
  • ἀπο-στυγέω (pf. s prez. pom.) ion. poet. hudo sovražim, mrzim, zaničujem acc. z inf.
  • βαρυ-ᾰχής 2 (ἀκ-αχίζω) poet. kdor težko ječi, hudo stokajoč.
  • βαρυ-βρώς, ῶτος, ὁ, ἡ (βιβρώσκω) poet. ki hudo grize, strašno skeleč, στόνος stokanje radi hudo skeleče rane.
  • βαρυ-πενθής 2 poet. ki povzroča hudo žalost.
  • δηγμός, ὁ (δάκνω) hudo, rezko zdravilo.