Franja

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

shizofrenija samostalnik
1. psihiatrija (duševna motnja) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásV njegovi zdravniški kartoteki je zapisano, da trpi za shizofrenijo, čemur sam ugovarja. ▸ Az orvosi kartonjában az áll, hogy skizofréniában szenved, ami ellen tiltakozik.
Povezane iztočnice: paranoidna shizofrenija, paranoična shizofrenija

2. (razdvojenost) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásRumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe. ▸ A bulvármédia a szkizofréniás társadalom tükrévé vált.
Hud vir slovenske shizofrenije je, da velik del družbe prisega na zgodovino in hkrati prepoveduje razmišljati o njej. ▸ A szlovén skizofrénia fő forrása az a tény, hogy a társadalom nagy része ugyan a történelemre esküszik, de egyúttal tiltja az arról való elmélkedést.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

soigné, e [swanje] adjectif negovan; skrbno izdelan, skrbno narejen; familier pretiran, čezmeren

mains féminin pluriel soignées negovane roke
éducation féminin soignée skrbna vzgoja
travail masculin soigné skrbno (izvedeno) delo
rhume masculin soigné hud nahod

solch (ein): ein solcher/eine solche/ein solches tak, takšen/taka, takšna/tako, takšno; kein solcher/keine solche/kein solches ne tak...; als solcher/solche/solches kot tak/taka/tako; tako hud (solch eine Kopfschmerzen, ein solches Schneetreiben tako hud glavobol, tako hud snežni metež) ; solche und solche takšni in drugačni

spreletéti prendre, saisir, s'emparer de, parcourir; faire frissonner

drgetga jespretetel un frisson le parcourut (ali lui courut le long du corps, lui courut par tout le corps)
hud strah me je spreletel po vseh udih la frayeur me glaça jusqu'aux os, je fus saisi d'effroi (ali de frayeur)
spreletelo se je (vreme) le temps s'est éclairci (ali dégagé, rasséréné, levé)

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

sufrir trpeti, prenašati; doživeti (nesrečo), prestati (kazen); dovoliti, dopustiti; napraviti (izpit)

sufrir averías (mor) utrpeti poškodbo ali škodo (na ladji), poškodovan biti (blago)
sufrir daño škodo utrpeti
sufrir una desgracia, pérdida doživeti nesrečo, izgubo
sufrir un examen izpit napraviti
sufrir extravío izgubiti se
sufrir un golpe duro doživeti hud udarec
sufrir con paciencia potrpežljivo prenašati
eso no se lo sufro sem odločno proti
no poder sufrir a alg. koga ne trpeti
sufro al verlo pogled na to mi je mučen
¡no sufras! razvedri se!
¡no me hagas sufrir! ne muči me!

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

sustentō -āre -āvī -ātum (intens. glag. sustinēre; gl. opombo k sus-tineō)

1. kvišku držati, pokonci držati, podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): multosque per annos sustentata ruet moles Lucr., fratremque ruentem sustentat dextrā V., (sc. puppis) anceps sustentata diu V. ki se je omahovaje dolgo držala na površju, miles seque et arma vix sustentans Cu., (sc. canis cadaver domini) sustentare conatus Plin., sustentare catenas Vop., Hercule polum sustentante Cl., vela sustentant (sc. navem) Cl.

2. metaf.
a) vzdrževati, držati, podpirati, podkrepljati, podkrepljevati, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), ne puščati, da kaj propade (pogine): Vell. idr., bella aliorum auxiliis C., ipsa spes inopiam sustentabat C. upanje je delalo pomanjkanje znosno = upanje je lajšalo pomanjkanje, zaradi upanje je bilo pomanjkanje znosno, quae (sc. spes) fortium civium mentes sustentet Ci., nunc me una consolatio sustentat Ci., sic litteris sustentor et recreor Ci. ep., imbecillitatem valetudinis sustenta et tuere Ci. ep., sustenta et tuere Ci. ep., valetudo sustentatur notitia sui corporis Ci. se ohrani, res publica … magnis meis laboribus et periculis sustentata Ci., eloquentiā sustentatus Ci. podpiran, sustentare parsimoniam patrum suis sumptibus Ci., alicuius tenuitatem ex suis angustiis Ci., amicos fide Ci., per omnes difficultates animo me sustentavi Q., multa virum meritis sustentat fama tropaeis V., Caecina sustentat aciem T. drži vrsto, ne pusti vrsti bežati, Arminius manu, voce, vulnere sustentabat pugnam T.; abs.: sustentare (sc. se) Pl. ohraniti (ohranjati) se v dobrem zdravju (= zdravega).
b) vzdrževati, preživljati, rediti, živíti, hraniti: Plin., Plin. iun. idr., solus omnem familiam sustentat Ter., sustentare se amicorum liberalitate Ci. živeti od darežljivosti prijateljev, ille exercitum Cn. Domitii … suis tectis et copiis sustentavit Ci., idem (sc. aër) spiritu ductus alit et sustentat animantes Ci., eo (sc. frumento) sustentata est plebs L., mutando sordidas merces sustentabatur T.; pren.: sustentare pectora Stat. osvežiti, poživiti, gojiti, negovati.
c) vzdržati, strpeti, prebiti, presta(ja)ti kaj, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati, postavljati se po robu, ustavljati se čemu: quae adhuc sustentabam Pl., vix sustentare posse maerorem suum doloremque Ci., aegre is dies sustentatur C. s trudom (komaj) so zdržali ta dan (sc. bil je hud (vroč) dan), pecore … adacto extremam famem sustentare C. lajšati, tolažiti, hostium vim S., instantem V., bellum Vell., aciem diu, hostem, hostium saevitiam T., impetus legionum T., Auct. b. Hisp., procellas invidiae Cl., sustentavit tamen aliquandiu (sc. morbum) Suet. (po drugih je pomen sustentavit abs. = vzdržal se je (sc. v času bolezni)); abs. (v boju) držati se, vzdržati: nec, nisi in tempore subventum foret, ultra sustentaturi fuerint L., aegre eo die sustentatum est C. komaj so vzdržali ta dan, komaj so se držali tega dne.
d) držati, udrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati), zatezati (zatezovati), zategniti (zategovati), zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati): suos S., milites Iugurthini paulisper ab rege sustentati S., sustentare aciem Auct. b. Afr., id (sc. malum) opprimi sustentando ac prolatando nullo pacto potest Ci., sustentare aedificationem ad tuum adventum Ci. ep., Teucros telis V., sustentata Venus gratissima O. dolgo zadrževani užitek ljubezni.

Tabak, Tabak, der, (-s, -e) tobak (tudi figurativ); starker Tabak figurativ hud poper

tarántula ženski spol tarantola (pajek)

picado de la tarántula pičen od tarantole; fig silovit, hud; spolno bolan

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

tež|ek¹ [ê] (-ka, -ko)

1. schwer, -schwer, schwer-, Schwer-; zelo: zentnerschwer, tonnenschwer, sauschwer
težek kot kamen bleischwer
težek od skrbi glava: sorgenschwer
težki denarji schweres Geld
s težkim srcem/težkega srca schweren Herzens
(invaliden [schwerbehindert] schwer behindert, s težko oborožitvijo [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, s težko vojno invalidnostjo [schwerkriegsbeschädigt] schwer kriegsbeschädigt), Schwer- (bolnik der Schwerkranke ( ein -r), invalid der/die Schwerbeschädigte, Schwerbehinderte, Schwerkörperbehinderte, poškodovanec/poškodovanka/ranjenec/ranjenka der/die Schwerverletzte, Schwerverwundete, tovor das Schwergut, tovornjak der Schwerlastzug, bolnica die Schwerkranke, dvigalo der Schwerlastkran, olje das Schweröl)
biti v težkem položaju einen schweren Stand haben
imeti težko glavo: od mačka: einen Brummschädel haben, einen schweren Kopf haben
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben

2. po teži: schwergewichtig
težek človek der Schwergewichtler
hrana: schwer bekömmlich, unbekömmlich

3. po značaju: schwierig

4. dan, ozračje: schwül
| ➞ → hud

tijera ženski spol škarje; rezilo; koza za žaganje; odtočna cev ali jarek; strigač ovac; figurativno obrekovalec; kramljanje

buena tijera (pop) hud jedec
cama de tijera zložljiva postelja
de media tijera srednji, poprečen
mesa de tijera podaljšljiva miza
silla de tijera zložljiv stol
cortar de tijera prikrojiti obleko
tijeras pl škarje

tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec

tío abuelo stari stric
tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
tío vivo vrtiljak
en casa del tío (pop) v zastavljalnici
es un tío comiendo (fam) je hud jedec

Tobak, der, starker Tobak figurativ hud poper

tobák tobacco; pogovorno (travica) weed; (njuhanec) snuff

grobo rezan tobák shag
žvečilni tobák chewing tobacco, žargon baccy
lahek tobák mild tobacco
tobák za kajenje (za pipo, za žvečenje) smoking (pipe, chewing) tobacco
tobák za njuhanje snuff
davek na tobák tobacco tax, duty on tobacco
duh, vonj po tobáku the smell (ali slabšalno the reek) of tobacco
gojitev tobáka cultivation of tobacco
pridelovalec tobáka tobacco grower
mehur, mošnja za tobák tobacco pouch
prodajalna tobáka tobacconist's
poraba tobáka tobacco consumption
gojiti, pridelovati tobák to grow tobacco
kaditi (žvečiti) tobák to smoke (to chew) tobacco
to je hud tobák (figurativno) that's too strong
tovarna tobáka tobacco factory

tofana

agua tofana hud strup