-
tartiner [-tine] verbe transitif namazati reženj kruha z maslom, marmelado itd.; familier govoriti brez konca in kraja (sur o)
-
tautologize [ta:tɔ́lədžaiz] neprehodni glagol
govoriti isto z drugimi besedami, po nepotrebnem ponoviti isto
-
telephone2 [télifoun] prehodni glagol
telefonirati (kaj), javiti telefonično, poklicati koga po telefonu; govoriti po telefonu, telefonirati
-
tȅpati -ām
1. čebljati, po otroško govoriti: dijete, dete tepa; majka tepa svome djetetu
2. ekspr. zezljati, govoriti z govorno napako, zamenjavati glasove v besedah, zena (mj. žena), lak (mj. rak)
-
tergiversate [tə́:dživə:seit] neprehodni glagol
izgovarjati se, izmotavati se, izmikati se, izvijati se; po okoliših govoriti; nasprotovati si; obračati plašč (po vetru), menjati načela ali stranke; odpasti, postati odpadnik
-
tonitruer [tɔnitrɥe] verbe intransitif govoriti z glasnim in zvočnim glasom
-
tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)
1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.
2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.
-
toscaneggiare v. intr. (pres. toscaneggio) oponašati Toskance; pisati, govoriti po toskansko
-
totschweigen* zamolčati; molčati o, ne govoriti o
-
traduce [trədjú:s] prehodni glagol
oklevetati, obrekovati, slabo govoriti o; razvpiti
-
tráskati trâskām ekspr. blebetati, govoriti neumnosti
-
trattabile agg.
1. ki se da o njem govoriti, razpravljati
2. gibek, mehak; ki se ga da obdelati
3. pren. priljuden, prijazen
-
troll2 [tróul]
1. samostalnik
petje; umetna vaba (za ribe); vlečni trnek
2. prehodni glagol
peti (pesem); ribariti z vlečnim trnkom (a lake v jezeru)
figurativno privabiti
zastarelo valiti, kotaliti; pustiti krožiti, podajati (pri mizi); brundati (popevko)
neprehodni glagol
hitro govoriti; hitro se gibati, hiteti; kotaliti se; ribariti
-
tub-thump [tʌ́bɵʌmp] neprehodni glagol
teatralično govoriti ali pridigati
-
tùrčati -ām govoriti po turško
-
tvésti tvezem, tvezi -te, tvezel -zla, tvezen -a pričati koješta, govoriti budalaštine, trućati, lupetati
-
twang [twæŋ]
1. samostalnik
brnenje, brenkanje, zvenenje; govorjenje skozi nos, nosljanje
2. neprehodni glagol
brneti, zveneti (o strunah); igrati (na violino); govoriti skozi nos, nosijati
prehodni glagol
brenkati (melodijo) (on na godalu); napraviti, da (struna) zazveni, zabrni
-
vaneggiare v. intr. (pres. vaneggio) blesti; zmedeno govoriti; fantazirati
-
vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)
1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le
2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.
-
ventriloque [vɑ̃trilɔk] masculin trebuhljač, ventrilokvist, kdor zna govoriti iz trebuha