Franja

prenášati porter, transporter, reporter, transférer , (breme) coltiner , (povsod s seboj) trimbal(l)er ; (bolečine) souffrir ; (potrpežljivo) endurer, céder ; (trpeti) supporter, tolérer, subir ; figurativno soutenir, traîner ; (novice, vesti, bolezen) transmettre, communiquer

prenašati po radiu, televiziji radiodiffuser, téléviser
prenašati jarem subir un joug
prenašati kaj se prêter à quelque chose, supporter quelque chose
prenašati nesrečo, žalitve supporter un malheur, des injures
prenašati slabo ravnanje (popularno) en roter
kovine prenašajo električni tok les métaux transmettent le courant électrique
papir prenese vse le papier souffre tout
neposredno prenašati govor po radiu transmettre en direct un discours à la radio
potrpežljivo prenašati glad, mraz endurer la faim, le froid
prenašam vam njegove besede je suis son interprète auprès de vous
težko prenašam brezdelje le désœuvrement me pèse
že tri leta prenaša to bolezen il traîne cette maladie depuis trois ans

prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

2. trasmettere, trasportare:
prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione

3. comunicare, trasmettere, veicolare:
prenesti bolezen veicolare una malattia

4. riportare, trasferire, tradurre:
prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica

5. rad. trasmettere:
prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita

6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi

7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(dobro) prenašati leta portare bene gli anni
jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
jur. prenesti lastništvo permutare
inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
prenesti na daljavo teletrasmettere
prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare

preobremeníti (-ím) | preobremenjeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sovraccaricare; gravare; appesantire, caricare:
preobremeniti voz sovraccaricare il carro
preobremenjevati koga z delom, s funkcijami sovraccaricare, gravare qcn. di lavoro, di cariche
preobremenjevati govor z retoričnimi okrasi appesantire il discorso di fronzoli

2. teh. forzare:
preobremeniti motor forzare il motore

3. ekon.
preobremeniti račun scoprire un conto

4. agr.
preobremeniti prednjo stran voza accollare il carro

B) preobremeníti si (-ím si) | preobremenjeváti si (-újem si) perf., imperf. refl.
preobremeniti si želodec mangiare, bere troppo; ingombrare lo stomaco

prestólen (of the) throne

prestólni govor speech (delivered) from the throne, King's (oziroma Queen's) speech at the opening of parliament
prestólno mesto metropolis, capital

prestólen (-lna -o) adj. del trono, al trono:
prestolni naslednik successore al trono, principe ereditario
polit. prestolni govor Discorso della Corona
prestolno mesto (prestolnica) capitale

prestólen del trono

prestolni govor discurso m de la Corona

prestoln|i [ó] (-a, -o) Thron- (govor die Thronrede, dvorana der Thronsaal)

prijèstōlnī -ā -ō, prijèstonī -ā -ō (ijek.), préstonī -a -o (ek.) prestolni: -a besjeda prestolni govor

prilóžnosten ocasional

priložnostno delo trabajo m ocasional
priložnosten nakup compra f de ocasión; ocasión f; ganga f
priložnostna pesem (govor) poesía f (discurso m) de circunstancias
priložnosten prestopnik delincuente m ocasional
priložnosten tat descuidero m

prism [prizm] samostalnik
fizika, geometrija prizma
množina barve, ki nastanejo pri lomljenju žarkov skozi prizmo

prunes and prism zmešan govor

prižnic|a ženski spol (-e …) die Kanzel
… s prižnice Kanzel-
(beseda das Kanzelwort, govor die Kanzelrede)
ograja prižnice die Kanzelbrüstung
stopnice na prižnico die Kanzeltreppe

programátičen

programatičen govor discours-programme moški spol

programátičen programático

programatičen govor discurso-programa m

pronunciar izgovoriti, izreči; razglasiti (sodbo)

pronunciar un brindis izreči napitnico
pronunciar un discurso imeti govor
pronunciar la sentencia razglasiti sodbo
pronunciarse izreči se za upor
pronunciarse (en) contra upreti se proti

pronunciare, pronunziare

A) v. tr. (pres. pronuncio, pronunzio)

1. izgovoriti, izgovarjati

2. ekst. izreči, izrekati; povedati, reči:
pronunziare qualche parola di circostanza povedati nekaj priložnostnih besed
senza pronunziare parola tiho, ne da bi črhnil besedo
pronunziare un discorso imeti govor, govoriti
pronunziare un giudizio (su) izreči sodbo (o)
pronunziare una sentenza izreči razsodbo

B) ➞ pronunciarsi, pronunziarsi v. rifl. (pres. mi pronuncio, pronunzio)
pronunciarsi contro, a favore di izreči se zoper, za (koga, kaj)

propagandn|i (-a, -o)

1. Propaganda- (aparat der Propagandaapparat, material das Propagandamaterial, kampanja der Propagandafeldzug, laž die Propagandalüge)
propagandni govor die Anfeuerungsrede
propagandno učinkovit propagandawirksam

2. (reklamni) Werbe- (akcija die Werbeaktion, kampanja die Werbekampagne, der Werbefeldzug, sklad der Werbeetat, svetovalec der Werbeberater)
propagandno učinkovit werbewirksam
propagandna učinkovitost die Werbewirksamkeit

prōrsus in (star.) prōsus 3 (iz *prō-vorsus, adj. pt. pf. glag. *prō-vortō) naravnost, naprej obrnjen (naspr. transvorsus): prorsi limites Fest., P.F. potekajoče od zahoda proti vzhodu (naspr. transvorsi limites potekajoče od severa proti jugu); subst. Prōrsa -ae, f Prórza, boginja pravilnih porodov (tj. z glavo naprej; naspr. Postvorta oz. Postverta): Agrippas a partus aegri et improsperi vitio appellatos; deque his deabus, quae vocantur „Prorsa“ et „Postverta“ Gell., huius periculi deprecandi gratia arae statutae sunt Romae duabus Carmentibus, quarum altera „Postverta“ cognominatast, „Prorsa“ altera Varr. ap. Gell.

2. metaf. prozáiški, prozáičen, prózen, nevezan, preprost: prorsa et vorsa facundia Ap. v nevezanem in vezanem govoru (v prozi in verzih), prosa oratio Q., Plin., Col., Sen. ph. ap. Gell. ali samo prōsa -ae, f: Q., Gell., Aus.; tudi modi prosi Aus. nevezan govor, proza, prosā incipit, versu labitur, pedestri sermone finitur H., prosa eloquentia Vell. v nevezanem govoru. — Od tod adv. prōrsus (star. prōs(s)us)

1. naravnost: ne ille huc prorsus se irruat Ter., cum Romam veniebant, prorsus devertebantur pro hospitibus ad amicos suos Ca. ap. Fest.

2. naprej, navzpred (naspr. rūrsus, rūsus nazaj): rursus prorsus reciprocat fluctus ferum Enn. ap. Non., mortales multi rursus ac prorsus meant Varr., non prorsus, sed transvorsus cedit, quasi cancer solet Pl.; pren.: prorsus ibat res Ci. ep.

3. metaf.
a) popolnoma, povsem, kar, docela, dočista, čisto, prav, gotovo zelo: Ter., Iust. idr., venies exspectatus prorsus omnibus Ci., nihil umquam prorsus audivimus Ci., prorsus tacere nequeo Ci. nikakor ne morem, ea prorsus opportuna Catilinae S., tu poëta es prossus ad eam rem unicus Pl.; iron.: grati prorsus coniugibus, quas iuvenes duximus, revertemur! Cu. gotovo prav dobrodošli; non prorsus, nullo modo prorsus nikakor ne, celo ne, kratko (in) malo ne: non prorsus (sc. video) inquit Ci., nullo modo prorsus assentior Ci., nullo modo potest fieri prorsus, quia … Pl.; prorsus quasi prav tako, kakor če (ko) bi: Iust.; prorsus ut tako da na vsak način, tako da vsekakor, tako da gotovo: Iust., Plin., Fl., Gell.
b) (časovno) naprej: naturas prorsus ac retro aeviternas Ap.
c) za naprej, nadalje, v prihodnje, v bodoče: qui invident, numquam eorum quisquam invideat prorsus commodis Pl.
d) kratko govoreč, skratka, na kratko, sploh: prorsus intentus cuncta parare S., colos ei exsanguis, foedi oculi, citus modo, modo tardus incessus, prorsus in facie voltuque vaecordia inerat S.

pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid

punteggiare v. tr. (pres. punteggio)

1. pikčati; punktirati

2. pren. vriniti, vrivati:
punteggiare un discorso di erudite citazioni opremiti govor z učenimi citati

puyazo moški spol bikoborba zbodljaj s sulico, ki ga zada pikador biku; figurativno zbadljivka

puyazos pl zbadljiv govor