Franja

salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec

samostójnost independencia f

doseči samostojnost independizarse

sazón ženski spol čas, hip; zrelost; ugoden čas ali trenutek; okusnost; dišava, začimba

a sazón o pravem (ugodnem) času
a la sazón takrat, tisti čas; prav tedaj; obenem, hkrati
antes de sazón pred časom
con sazón o pravem času
(no) estar en sazón (ne) biti zrel
fuera de sazón času neprimeren
llegar a la sazón dozoreti, doseči zrelost

schlague [šlag] féminin, allemand šibanje (kazen) (nekoč v nemški vojski)

conduire quelqu'un à la schlague brutalno s kom ravnati, doseči ubogljivost pri kom z brutalnostjo
donner la schlague šibati

Schulalter, das, šolska starost; das Schulalter erreichen doseči šolsko starost

scōpo m

1. premična tarča

2. cilj, namen, smoter:
con lo scopo di, allo scopo di zato, da
senza scopo brezciljen, jalov
conseguire, raggiungere uno scopo doseči cilj
prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

secure² [sikjúə] prehodni glagol
(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno (against proti, pred)
vojska utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)

to secure a debt by mortgage zajamčiti terjatev dolga s hipoteko
to secure the door čvrsto zapreti, zakleniti vrata
to secure one's ends doseči svoj(e) cilj(e)
to secure a majority dobiti, zagotoviti si večino
to secure a prize dobiti nagrado
to secure o.s. against loss zavarovati se pred izgubo
to secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. (za)jamčiti komu kaj
to secure places zagotoviti si prostore, sedeže, mesta
to secure valuables spraviti na varno dragocenosti
neprehodni glagol
biti varen (against pred)
priskrbeti si zaščito (against pred)

sedulous [sédjuləs] pridevnik (sedulously prislov)
marljiv, priden, delaven, vztrajen, neugnan, neutruden

to play the sedulous ape figurativno doseči literaren stil s posnemanjem

sentiment [sɑ̃timɑ̃] masculin čustvo; občutje; čut; zavest; vtis; mnenje, naziranje; sentimentalnost

sentiment du devoir čut za dolžnost, zavest dolžnosti
sentiment d'infériorité občutek manjvrednosti
sentiment de reconnaissance čustvo hvaležnosti
sentiment de solidarité čut, zavest solidarnosti
autant de têtes autant de sentiments kolikor glav, toliko mnenj
(familier) la faire au sentiment skušati omehčati koga, doseči njegovo prizanesljivost
pas tant de sentiment! tu ne m'auras pas au sentiment s sentimentalnostjo, z izlivi svojih čustev ne boš ničesar dosegel pri meni!
recevez mes meilleurs sentiments, mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem (konec pisma)

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed

silentium -iī, n (silēns : silēre)

1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.

2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.

3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

skòk salto m

z enim skokom de un salto
v skokih, s skoki a saltos
skok na glavo v vodo salto de cabeza, zambullida f
skok nazaj salto hacia atrás
smrtni skok salto mortal
skok v daljavo (v višino, s palico) (šp) salto de longitud (de altura, de pértiga)
skok čez kozo (konja) salto del potro (del caballo)
je le (en) skok do tja está a dos pasos de aquí
doseči v enem skoku ganar de un salto
priti le za en skok h komu (fig) pasar sólo un momento por casa de alg
tvegati skok v neznano dar un salto en las tinieblas

skúšati tentar; probar; ensayar

skušati kaj napraviti tratar de hacer a/c
skuša to doseči procura conseguirlo

sláva glory, fame, illustriousness; (ugled) renown, repute, reputation, popularity

na vrhuncu sláve at the height of one's glory
željan sláve eager for glory, ambitious
želja po slávi thirst for glory, love of fame
ovenčan s slávo covered with glory
doseči slávo to achieve (ali to win) fame
sláva mu! all honour to him! (ali to his memory!)

smóter aim, purpose, end, goal, design

doseči svoj smóter to reach one's goal, to gain one's end

smóter (-tra) m fine, scopo, obiettivo:
doseči, uresničiti smoter raggiungere, realizzare lo scopo

soglasj|e¹ srednji spol (-a …) das Einvernehmen, der Konsens; (soglašanje) die Übereinstimmung
doseči soglasje sich einigen, sich einig werden