Franja

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

trotte [trɔt] féminin precej dolga pot (ki jo je treba prehoditi)

tout d'une trotte brez postanka
aller d'ici chez vous, ça fait une jolie trotte! iti peš od tod do vašega doma, to je lep kos poti!

túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

turn adrift prehodni glagol
figurativno prepustiti (koga) samemu sebi, ne več (koga) podpirati

he turn adrifted his son adrift in the world spodil je sina (z doma) v svet brez podpore

ubežáti (-ím) perf. sfuggire, scappare; scampare; fuggire:
ubežati zasledovalcem, ubežati pred zasledovalci sfuggire agli inseguitori
ubežati smrti scampare alla morte
ubežati od doma fuggire di casa

ugájati (-am) imperf.

1. piacere, garbare; pog. sfagiolare:
doma se vedem, kakor mi ugaja a casa mia faccio quel che mi pare e piace

2. (prijati) amare:
tem rastlinam ugaja peščena zemlja queste piante amano la terra sabbiosa

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

ukòr (-ôra) m censura, ammonizione, biasimo, reprimenda; sgridata, strapazzata; pog. cicchetto, tirata d'orecchi;
zaradi številnih izostankov s pouka mu je ravnatelj izrekel ukor, pa še doma jih je pošteno slišal per le numerose assenze ingiustificate il preside lo punì con un'ammonizione e a casa si prese una bella strapazzata

umázan sale, malpropre, crasseux, boueux, crotté ; (nespodoben) ordurier, immonde, obscène ; (značaj) sordide ; (skop) mesquin, ladre, pingre

prati svoje umazano perilo doma (figurativno) laver son linge sale en famille

umázan sucio; puerco; poco limpio ; fam roñoso ; (značaj) sórdido

prati svoje umazano perilo doma (fig) lavar la ropa sucia (ali los trapos sucios) en casa

un-de, adv. (nam. *cunde, iz pron. debla; prim. ubi)

1. vprašalno odkod? (od kod?); krajevno v odvisnem vprašanju: Pl. idr., u. venis? H., u. deiectus est Cinna? Ci., u. domo? H., V. od kod doma?, u. et quo, Catius? H.; asindet.: u. quo venis? H.; s partitivnim gen. gentium: u. haec igitur gentium est? Pl.; v odvisnem vprašanju: ut mihi responderet, u. esset Ci., u. initium belli fieret, explorabant C., quaere, u. domo, quis, cuius fortunae H., u. domo quisque sit, quaere Sen. ph., qualis et unde genus (gr. acc.), quaeris Pr.; metaf. = ex quo, a quo, quocum idr.: Q., Ap., u. id scis? Ter., u. hos nōvī? O., u. ea est tibi? Pl. od kod jo imaš? = s čim si jo plačal?, u. iste amor tam improvisus? Ci., face, id ut paratum iam sit. Unde gentium? Pl., unde (zakaj) sit infamis, discite O.

2. relat. odkoder (od koder) (krajevno, v korelaciji): inde venit, unde mallem Ci., quam ibi, unde huc translata essent Ci., ut eo restituerentur, unde deiecti essent Ci., ut, unde abissent, eodem redirent Ci., Latobrigos infines suos, unde (= ex quibus) erant profecti, reverti iussit C.; metaf. (= a quo, ex quo, quo) idr.: Ter., L., Col., Iust. idr., qui eum necasset, unde ipse natus esset Ci., is, u. te audisse dicis Cu., u. quidque audisse dicant Pl., u. agger comportari posset, nihil erat reliquum C., non reliquit, u. (s čimer) afferretur N., infert deos Latio, genus unde Latinum V., Athenienses, unde (= a quibus) leges ortae Ci.; occ.
a) kot jur. t.t. unde petitur (o obtožencu): u. petitur aurum Ter., ego omnibus, u. petitur, hoc consilium dederim Ci., illi, u. peteretur, credendum esse Ca. ap. Gell.
b) kot publicistični izraz unde stat na čigar strani kdo ali kaj stoji, čigar stranki kdo pripada: u. stetisset, eo se victoria transferret Iust., ibi maiestatem regiam verti, u. Alexandri soror staret Iust.; pren.: eventus belli, ut aequus iudex, u. ius stabat, ei victoriam dedit L.

3. reduplicirano undeunde (pisano tudi ločeno unde unde) odkoder koli (od koder koli): Ap. idr., mercedem aut nummos undeunde extricat H., undeunde foret Cat.

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità

5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

varovánec (-nca) | -nka (-e) m, f

1. pupillo (-a)

2. protetto (-a), assistito (-a) (tudi pren.); šport. poulain:
varovanec vrtca bambino d'asilo
varovanec doma anziano (assistito) della casa di riposo

veljáven (-vna -o) adj.

1. valido, valevole, vigente:
veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

2. corrente:
veljavna valuta moneta corrente

3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

4. autorevole, stimato, influente; illustre:
biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo

vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

à vendre na prodaj
vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
vendre aux enchères prodati na dražbi
vendre à la ferraille prodati za staro železo
vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
vendre quelqu'un izdati koga
vendre la mèche izdati skrivnost
vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
se vendre proda(ja)ti se
ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
se vendre à l'occupant prodati se okupatorju

verleugnen zanikati, (nicht zugeben) tajiti, zatajiti, ne priznati/priznavati; etwas nicht verleugnen können ne moči skriti; jemanden trditi, da je kdo neznan; sich verleugnen delati se, kot da te ni doma (za obiske)

versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

I. act. in pass.

1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

II. med.

1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.