Franja

hokej samostalnik
1. (šport) ▸ jégkorong, jéghoki, hokiSem pač poklicni igralec, ki si z igranjem hokeja služi kruh. ▸ Profi játékos vagyok, jégkoronggal keresem a kenyerem.
Sopomenke: hokej na ledu

2. (način igranja hokeja) ▸ jégkorongozás, jéghokizás
V prvi tretjini smo še prikazali kolikor toliko dober hokej, nato pa smo močno popustili, še posebej v obrambi. ▸ Az első harmadban elég jó jéghokit produkáltunk, utána azonban kiengedtünk, főleg védekezésben.

homely [hóumli] pridevnik (homelily prislov)
preprost, domač, udoben, nezahteven
ameriško nemikaven, grd (obraz)

home is home, be it ever so homely dober je domek, čeprav ga je le za bobek

horseflesh [hɔ́:sfleš] samostalnik
konjsko meso; konji

a good judge of horseflesh dober poznavalec konj

how¹ [háu] prislov
kako (vprašanje in vzklik)

how about...? kako pa kaj...?
how are you? kako se počutiš?
how do you do dober dan (pozdrav)
how much?, how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
how ever do you do it? kako le to narediš?
how so?; ali how come? kako?, kako to misliš?
how the deuce (ali devil, dickens) ? kako za vraga?
how goes it? kako kaj gre?
how in the world? kako vendar?
how is that? odloči se že (pri kriketu); kako pa to?
how now? kako to?, kaj naj to pomeni?
and how! in še kako!
here's how! pogovorno na zdravje (pri pitju)
that's how tako, na tak način
pogovorno a nice how-do-you-do (ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) no, lepa reč!, kakšna godlja!

Hundenase, die, eine Hundenase haben figurativ imeti dober nos

hvalíti to praise; to laud; to commend

čez mero hvalíti (slaviti) to extol
sam sebe hvalíti pogovorno to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
hvalíti se s čim to pride oneself on something, to boast of something
hvali se, da je dober šahist he prides himself on being a good chess player
hvali se s svojim znanjem kemije he prides himself on his knowledge of chemistry
dobro blago se samo hvali good wine needs no bush
ne hvali dneva pred nočjo! there's many a slip 'twixt cup and lip
on se rad samo hvali he loves to brag (ali pogovorno to swank)
pretirano hvalíti (figurativno) to gild the lily

igráti (-ám)

A) imperf.

1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria

5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

6. pren. tremolare (muscoli, vene)

7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa

B) igráti se (-am se) imperf. refl.

1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

2. giocherellare, trastullarsi

3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

im-mānis (in-mānis) -e, adv. immāne in pozno immāniter (in [priv.], mānus dober, mil; prim. māne) nemil, neprijazen, grozen, in sicer

1. (po kakovosti, bistvu): strašen, strahovit, strahoten, divji, grozen, grozovit: Suet., Ap., Mel., Fl., immanis, quia non bonus, sed crudelis et terribilis, manum enim bonum dicitur, unde dii manes Isid., sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., inmanes aliae bestiae, aliae cicures Ci. divje … krotke, tam i. Hannibal Ci., Verres i. Ci., flumen, saxa V., inmanissimum monstrum Ci., ipse enim mansuetus, versus inmanis Ci., inmanes barbari Ci., i. gens, natio Ci., mores feri inmanisque natura Ci., i. avaritia S., consuetudo, crudelitas, libidines Ci., facinus Ci., V., scelus, terror Ci., ira inter hanc vitam perpolitam et illam inmanem quid interest? Ci.
a) subst.: inmania credebantur T. grozne stvari; pesn.: inmanis in antro bacchatur vates V. grozno besni, divja …
b) s sup. na -ū: immanis visu Val. Fl.; z inf.: constitit immanis cerni immanisque timeri Stat.; adv.: fluctus immane sonat V., leo hians immane V., immane fremunt torrentes Cl., immaniter saevire per ea loca Amm., immaniter vivere Aug.

2. (po zunanjosti, velikosti): čez mero velik, velikanski, ogromen, neizmeren, izreden: S. fr., Lucr., Vell., Ap., Eutr., idr., inmani corporum magnitudine homines C., i. corpus V., i. anguis L., tegumen immane leonis V., in tuis inmanibus poculis Ci., et illa fuit pecunia inmanis, haec parvola Ci., istius ingens inmanisque praeda Ci., i. antrum, barathrum, telum, volnus V., i. pondus V., templa Iovi inmania posuit V., (Herculis) … inmanibus actis O., immaniter clamare Gell.; pogosto v neutr. po gr. ἀμήχανον ὅσον: immane quantum grozno (je), kako zelo, prav zelo, silno: Civilis … inmane quantum suis pavoris indidit T., vino … acinaces inmane quantum discrepat H. (ind. stoji, ker se ta stalnemu besedilu podobni izraz ni več čutil kot odvisno vprašanje).

impresión ženski spol vtis; (od)tisk; tiskano delo; odtis

impresión de libros tiskanje knjig
impresión litográfica kamnotisk
hacer, dejar (buena) impresión dober vtis napraviti, pustiti
hacer (una) impresión desfavorable neugoden vtis napraviti
impresiones digitales prstni odtisi

impress² [imprés] prehodni glagol
vtisniti, pritisniti pečat; narediti vtis, vplivati (on na)
navdati koga (with s, z)
dojmiti

to impress a thing on s.o. prepričati koga o čem
to impress o.s. on s.o. vplivati na koga, dojmiti koga
to be impressed with (ali by) biti prevzet od
to be favourably impressed by s.th. dobiti ali imeti dober vtis o čem

impression [ɛ̃prɛsjɔ̃] féminin vtis

impressions de voyage vtisi s potovanja
avoir l'impression que ... imeti vtis, da ...
donner l'impression dajati vtis
faire une bonne, grande (grosse) impression napraviti dober, velik vtis
faire impression napraviti vtis, zbuditi veliko zanimanje, povzročiti začudenje, občudovanje

impressione f

1. vtis, odtis

2. pren. občutek:
impressione di freddo občutek mraza

3. pren. vtis:
avere l'impressione che... imeti vtis, da...
fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti

4. tisk izdaja; natis:
seconda impressione drugi ponatis

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

intime [ɛ̃tim] adjectif notranji, intimen, najgloblji; tesno povezan, bližnji, zaupen, prisrčen, iskren, prijateljski; ki se tiče najožiega kroga; masculin zaupen prijatelj, intimus

ami masculin intime zaupen, zelo dober prijatelj
conseiller masculin intime tajni svetnik
conviction féminin, connaissance féminin intime globoko prepričanje, poznavanje
dîner masculin intime intimna večerja, večerja v najožjem krogu (domačih, prijateljev)
journal masculin intime intimen, tajen dnevnik
rapports masculin pluriel, relations féminin pluriel intimes intimni odnosi, spolni odnosi
vie féminin intime intimno, zasebno, osebno življenje
les intimes du président zelo dobri, zaupni predsednikovi prijatelji
nous serons entre intimes bomo intimna, zaključena družba (ožjih prijateljev)

izgóvor (-a) m

1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale

2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

izvedenec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ szakértőPovezane iztočnice: sodni izvedenec

2. (dober poznavalec) ▸ szakértő, hozzáértő
Postal sem izvedenec v tem, kako postati neviden. Lahko sem po dve uri preždel ob kavi, štiri ob kosilu, pa me je natakarica komaj opazila. ▸ Szakértő lettem abban, hogyan váljak láthatatlanná. Akár két órán keresztül is gubbaszthattam a kávém mellett, és a pincérnő alig vett észre.
Izvedenec za duhovne zadeve postajaš, ko spoznavaš človeka - farana v njegovih vsakdanjih aktivnostih. ▸ Vallási dolgokban úgy leszel hozzáértő, ha az egyházközösség tagját a mindennapi tevékenysége során ismered meg.

jack¹, Jack [džæk] samostalnik
domačno John; priložnostni delavec, dninar, sluga, hlapec; preprostež, poprečnež; mornar, pomorščak
britanska angleščina balinec
navtika zastavica na krmi
vojska, arhaično vojaški (usnjen) jopič brez rokavov
karte fant
elektrika vtičnica; dvigalo (za avtomobile), škripec; priprava za obračanje ražnja; koza za žaganje
ameriško osel
zoologija samec nekaterih živali; mlada ščuka; usnjena čutarica
ameriško ponev s smolo (za nočni lov in ribolov)
sleng denar

navtika pilot's jack pilotska zastavica
before one could say Jack Robinson takoj, kot bi trenil
every man jack vsakdo, vsi
Jack is as good as his master delavec velja prav toliko kot gospodar; če je gospodar dober, je tudi delavec
Jack and Gill fant in dekle
a good Jack makes a good Gill kakršen mož, takšna žena
car jack dvigalo za avtomobile
lifting jack dvigalo
roasting jack raženj
steeple jack popravljavec zvonikov
Union Jack angleška zastava
yellow jack rumena mrzlica
cheap jack kramar, sejmar
Jack of all trades vseznal

jáko muy; mucho

jako dober muy bueno
jako dobro muy bien
jako rad con mucho gusto (bi jaz to naredil lo haría)