Franja

zadaj hinten
zadaj za hinter, voziti: hinterher, (na zadnji strani) hintenheraus
tam zadaj dahinten
od zadaj von hinten, iz zasede: rückling, hinterrücks
čisto zadaj zuhinterst
biti/tičati zadaj (za) dahinterstecken, hinter (etwas) stecken
daleč zadaj (močno zaostal) abgeschlagen (tudi šport)
napasti od zadaj in den Rücken fallen
pogled od zadaj die Hinteransicht
strelno orožje, ki se polni od zadaj der Hinterlader
zadaj močneje obremenjen hinterlastig

zancajo moški spol petnica (kost), peta; figurativno paglavec, pritlikavec

no le llega a los zancajos (ali al zancajo) ne pride mu niti do kolen, še daleč se ne more meriti z njim

zasledováti (-újem) imperf.

1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

6. perseguire (uno scopo)

zaslovéti (-ím) perf. eccellere, primeggiare; esser celebre, noto; distinguersi:
gostilna je zaslovela daleč naokoli la trattoria era nota in tutta la zona

zbežáti (-ím) perf. ➞ bežati

1. fuggire; riparare:
zbežati v tujino riparare all'estero

2. sfuggire; scappare; evadere:
zbežati iz koncentracijskega taborišča evadere dal campo di concentramento
zbežati od doma scappare di casa
zbežati pred nacističnim preganjanjem sfuggire alle persecuzioni naziste

3. pren. volare, andare:
njegove misli so zbežale nekam daleč i suoi pensieri volarono lontano

4. pren. (miniti) fuggire:
čas neizogibno beži il tempo fugge irreparabile

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

ἄλλο-θι adv. 1. drugje, drugod; ἄ. οὐδαμοῦ nikjer drugod; ἄ. πάτρης daleč od domovine; ἄ. γαίης v tuji deželi ἄλλοθί που kje drugod. 2. drugače, sicer.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἀπ-άτερθε(ν) ep. 1. adv. posamič, posebej, zase, vstran. 2. praep. z gen.: daleč od, oddaljen od.

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

ἀ-πέλεθρος 2 (πέλεθρον) ep. neizmeren. – adv. ἀπέλεθρον neizmerno daleč.

ἀπ-έχω [fut. ἀποσχήσω, ἀφέξω, aor. ἀπέσχον] ep. tudi ἀπίσχω 1. act. in pass. a) trans. odvračam, odklanjam, odbijam, oddaljujem, zadržujem od τινά τινος; ločim, branim, παράκλησιν, μισθόν imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. ἀπέχει dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, ἀπό τινος od koga NT; razlikujem se; ἀποσχὼν τεσσαράκοντα σταδίους μὴ φθάσαι ἐλθών samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržujem se česa (ἀπό) τινος NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam φίλων.

ἀπ-ήωρος 2 (ἀείρω) ep. (v zraku daleč narazen) viseč, visok ὄζοι.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἄπο-θεν, (ἄπωθεν) adv. ep. daleč, od daleč.

ἀπ-οικέω 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.

ἄπ-οικος 2 (οἶκος) daleč od doma, izseljen; πέμπω τινὰ γῆς ἄποικον odpošljem (poženem) koga iz dežele; subst. ὁ izselnik, izseljenec; ἀ. πόλις naselbina.

ἀποκοιτέω spim daleč od svoje straže (postaje).