Franja

Zadetki iskanja

  • olj|e1 [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
    … olja
    (cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
    za olje
    (cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
    kaljenje v olju die Ölhärtung
    potrebe po olju der Ölbedarf
    sardine v olju Ölsardinen množina
    prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
    odporen proti olju ölfest
    topen v olju öllöslich
    vsebujoč olje ölhaltig
    brez olja ölfrei
    neprepusten za olje öldicht
    izločiti olje iz (etwas) entölen
    mazati z oljem ölen
    mazanje z oljem die Ölung
    stiskati/delati olje Öl ziehen
    figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
  • opening1 [óupniŋ] pridevnik
    uvoden, začeten

    ekonomija opening price začetna cena
  • ordinario reden, stalen; navaden, vsakdanji, poprečen; surov, neotesan

    juzgado ordinario sodišče I. stopnje
    precio ordinario prodajna cena
    de ordinario navadno
    no se sale de lo ordinario ni nič posebnega
    gastos ordinarios tekoči izdatki
  • oscilar nihati, zibati se, kolebati

    el precio oscila entre... cena se giblje med ...
  • oskrbnina samostalnik
    (plačilo za oskrbo) ▸ ellátási díj
    mesečna oskrbnina ▸ havi ellátási díj
    dnevna oskrbnina ▸ napi ellátási díj
    domska oskrbnina ▸ otthon ellátási díja
    neplačana oskrbnina ▸ kifizetetlen ellátási díj
    oskrbnina za vrtec ▸ óvodai ellátási díj
    oskrbnina za otroka ▸ gyermek ellátási díja
    oskrbnina v vrtcu ▸ óvodai ellátási díj
    oskrbnina v domu ▸ otthon ellátási díjia
    oskrbnina v zavodu ▸ intézmény ellátási díja
    plačilo oskrbnine ▸ ellátási díj befizetése
    cena oskrbnine ▸ ellátási díj mértéke
    plačevanje oskrbnine ▸ ellátási díj fizetése
    pravica do oskrbnine ▸ ellátási díjhoz való jog
    plačevati oskrbnino ▸ ellátási díjat fizet
    plačati oskrbnino ▸ ellátási díjat fizet
    V zavetišču bodo sprejeli tudi pse, ki jih lastniki ne želijo obdržati, če bodo ti plačali oskrbnino. ▸ A menhely olyan kutyákat is befogad, amelyeket a tulajdonosok nem akarnak megtartani, de megfizetik az ellátási díjat.
    Stanarine in oskrbnine v domovih za ostarele naraščajo hitreje kot pokojnine. ▸ Az idősotthonok lakódíjai és ellátási díjai gyorsabban emelkednek, mint a nyugdíjak.
    Starši plačajo oskrbnino za otroka, ki je odvisna od cene programa in njihovih dohodkov. ▸ A szülők a gyermekük után ellátási díjat fizetnek, amely a program árától és a jövedelmüktől függ.
  • osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)
  • osupljív abasourdissant, stupéfiant, déconcertant, ahurissant, effarant, suffocant, étonnant, surprenant ; familiarno époustouflant, estomaquant, épatant, sidérant

    osupljiva cena proizvoda prix moški spol effarant d'un produit
    osupljiva novica nouvelle ženski spol stupéfiante (ali étonnante, surprenante, ahurissante)
    osupljivo odkritje révélation ženski spol suffocante (ali étonnante, familiarno époustouflante, sidérante)
    osupljiv us peh succès moški spol étonnant (ali surprenant)
  • overhead1 [óuvəhed] pridevnik
    nadzemeljski, zgornji, vzdignjen, višji, nadglaven
    ekonomija splošen, skupen, pavšalen

    britanska angleščina overhead railway nadcestna železnica
    tehnično overhead crane tekalni žerjav
    elektrika overhead wire vozni električni vod
    ekonomija overhead price pavšalna cena
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

    I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun.

    II. trans.

    1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

    2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
    a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
    b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
    c) gl. pactum, ī, n.
  • pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

    pagar por anticipado vnaprej plačati
    pagar al contado plačati v gotovini
    pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
    pagar a la entrega plačati ob dobavi
    pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
    pagar posteriormente naknadno plačati
    pagar trabajando z delom (dolg) plačati
    pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
    hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
    ¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
    ¿cuánto paga? kakšna je cena?
    ¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
    quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
    pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)
  • pavšal|en (-na, -no) pauschal, Pauschal- (cena der Pauschalpreis, obdavčitev die Pauschalbesteuerung, pristojbina die Pauschalgebühr, sodba figurativno das Pauschalurteil, znesek der Pauschalbetrag, stroški množina Pauschalkosten množina)
    obravnavati pavšalno pauschalisieren, figurativno in Bausch und Bogen behandeln
  • pavšálen

    pavšálna pristojbina all-in charge
    pavšálna vsota lump sum
    pavšálna cena all-in price
    pavšálni znesek global sum, flat sum
    poštnina plačana pavšálno on Her (oziroma His) Majesty's Service, O.H.M.S. (natisk na službenih pošiljkah)
  • pavšálen global; en (con)junto

    pavšalna cena (obdavčenje, zavarovanje) precio m (impuesto m, seguro m) global
    pavšalna tarífa tarifa f global (ali a tanto alzado)
  • payant, e [pɛjɑ̃, t] adjectif plačujoč; ki ga je treba plačati; ki se izplača; ki je dobičkonosen; masculin plačnik, plačevalec

    billet masculin gratuit payant brezplačna vstopnica, vstopnica, ki jo je treba plačati
    concert masculin payant koncert proti vstopnini
    stationnement masculin payant plačljivo parkiranje, čuvano parkirišče
    être payant izplačati se
    la persévérance est payante vztrajnost se izplača
    spectateurs masculin pluriel payants gledalci, ki plačajo vstopnino (niso povabljeni)
    prix masculin payant cena, ki se izplača
    école féminin payante šola, v kateri se plača šolnina
    recevoir chez soi des hôtes payants sprejemati v svojo hišo plačujoče goste
  • penzion [ó] moški spol (-a …) das Fremdenheim, die Pension
    polni penzion Vollpension
    cena penziona der Pensionspreis
  • penzionsk|i [ó] (-a, -o) pensions- (gost der Pensionsgast, cena der Pensionspreis)
  • penziónski

    penziónska cena charge for boarding; board
  • per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

    1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

    2. metaf.
    a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
    b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
    c) spadati k čemu: L., Pl.

    Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.
  • plafond [plafɔ̃] masculin (sobni) strop; slikarija na stropu; figuré maksimum, najvišja točka, limit, mejna vrednost, skrajna meja, največja hitrost; najnižja plast oblakov; aéronautique najvišja višina poleta; familier lobanja, možgani

    plafond d'air (théâtre) odrsko nebo
    prix masculin plafond najvišja cena
    avoir une araignée, un hanneton dans le plafond (familier) biti nor
    être de bas plafond (familier) ne biti inteligenten
    crever le plafond prekoračiti normalno mejo