Franja

undertone [ʌ́ndətoun] samostalnik
pridušen ton, glas; mrtva, bleda barva

urchilla ženski spol vrsta morskega mahu; lila barva iz tega mahu

ūstīcium -iī, n (ūrere) žgana barva, z žganjem dobljena barva: Isid.

venetus² 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)

1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.

2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.

verdastro

A) agg. umazano zelen; zelenkast

B) m zelenkasta barva

verdazzurro

A) agg. zelenomoder

B) m zelenomodra barva

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

verde moški spol zelenina, zelena barva; zelena krma; zelenje, listje

verde de aceituna olivno zelena barva
verde esmeralda smaragdno zelena barva
en verde surov, nestrojen
consumo en verde poraba kot sadje (npr. grozdja)
pintar de verde zeleno pobarvati

verdebruno

A) agg. rjavozelen

B) m rjavozelena barva

verdechiaro

A) agg. svetlozelen

B) m svetlozelena barva

verdecupo

A) agg. temnozelen

B) m temnozelena barva

verdegiallo

A) agg. knjižno rumenkastozelen

B) m rumenkastozelena barva

verdegrigio

A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie) (grigioverde) zelenosiv

B) m zelenosiva barva

verdemare

A) agg. invar. modrozelen

B) m invar. modrozelena barva

verdescuro

A) agg. temnozelen

B) m temnozelena barva

verdiccio

A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) zelenkast

B) m zelenkasta barva

verdolino

A) agg. zelenkast, bledozelen

B) m

1. zelenkasta, bledozelena barva

2. zool. (verzellino) grilček (Serinus canaria serinus)

verdone

A) agg.

1. poveč. od ➞ verde

2. sočnozelen

B) m

1. sočnozelena barva

2. zool. zelenič (Chloris chloris)

3. zool. sinji morski pes (Prionace glauca)

verdor moški spol rastlinsko zelenilo, zelena barva; figurativno moč

vermeil [və́:meil]

1. pridevnik
živo rdeč, škrlatno rdeč

2. samostalnik
žarno rdeča barva, škrlat; škrlatno rdečilo; pozlačeno srebro ali bron; (kamen) granat

3. prehodni glagol
živo rdeče pobarvati