Franja

Anbeginn, der, (-, ohne Plural) začetek; von Anbeginn an od samega začetka

anbinden^* vezati, privezati (an na); sich nicht anbinden lassen ne pustiti se vezati; mit jemandem anbinden začeti prepir z

anbrechen^* transitiv (nicht ganz brechen) nalomiti; (aufmachen) eine Flasche, eine Packung: načeti; intransitiv napočiti, začenjati se; der Tag bricht an dani se; die Nacht/Dämmerung bricht an noči se, mrači se

anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)

1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.

2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.

anchor¹ [ǽŋkə] samostalnik
sidro, maček
tehnično kotva
figurativno pribežališče, rešitev, nada

at anchor usidran
bower anchor sidro na ladijskem kljunu
to back the anchor zapeti sidro
to bring to an anchor zasidrati
buoy anchor polsidro
to cast (ali drop) the anchor zasidrati
to come to anchor usidrati se
to lie (ali ride) at anchor biti zasidran
to let go the anchor spustiti sidro
sea (ali drift) anchor plovno sidro
to weigh the anchor dvigniti sidro

andauern trajati (dalj časa); es dauert an še kar traja

Andenken¹, das, (-, ohne Plural) spomin; zum Andenken an za/v spomin na

Änderung, die, (-, -en) spreminjanje, sprememba; von Kleidern: predelovanje, predelava; eine Änderung vornehmen an predelati, spremeniti (kaj)

Anfall, der, (-s, Anfälle) napad; an Milch, Ernte: kar se nabere ...; an Arbeit: kar je treba narediti, opraviti, an Zahlungen : kar je treba plačati; einer Erbschaft: pridobitev

Anfang, der, (-s, Anfänge) začetek; Anfang Januar/nächste Woche na začetku januarja, na začetku drugega tedna; am Anfang na začetku; im Anfang spočetka; zu Anfang spočetka; von Anfang an od samega začetka; den Anfang machen mit začeti (se); seinen Anfang nehmen začeti se

angehen^*

1. (angreifen) napasti, einen Berg: naskočiti, naskakovati, gegen Vorurteile, Verhältnisse: nastopati proti, napadati

2. (anfangen) začeti se, začenjati se, Licht, Feuer: zagoreti, prižgati se

3. jemanden (betreffen) tikati se (koga)

4. (möglich sein) biti možen, (erträglich sein) iti (das wird angehen bo šlo, es geht an kar gre), (zulässig sein) biti dopusten (es geht nicht an ni dopustno)

5. angehen um (bitten) prositi za, nagovarjati

angelegt Spannung: pritisnjen (an ob)

ángelski angelic, angelical; seraphic; celestial

ángelsko potrpljenje patience of an angel
ángelski zbor angelic host
angelsko prislov angelically

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angesetzt an ein Haus: prislonjen

Angewöhnung, die, navajanje (an na)

angleichen^* an prilagoditi čemu, izenačiti z, Unterschiede: izravnavati, izravnati; eine Aufnahme dem Original: prilikovati

angreifen^*

1. napasti, napadati

2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen

angrenzen mejiti (an na)

angry [ǽŋgri] pridevnik (angrily prislov) (at, with, about)
jezen, razdražen, srdit; vnet, boleč

to be angry with s.o. for s.th. jeziti se na koga zaradi česa
to get (ali become, grow) angry razjeziti se
to make angry razjeziti, razdražiti
to have an angry look jezno gledati
the angry sea razburkano morje