Franja

ajustar prilagoditi, pripraviti, urediti, v sklad spraviti; montirati; skladati se; dogovoriti se; (račun) zaključiti, (pogodbo) skleniti

ajustar las cuentas poravnati račune
ajustarse domeniti (dogovoriti) se, sporazumeti se
ajustarse a uno prilagoditi se komu

ajuster [ažüste] verbe transitif naravnati, prilagoditi, uskladiti, urediti, spraviti v red; popraviti; (na)meriti na

le chasseur ajusta le lièvre lovec je nameril (puško) na zajca
ajuster sa coiffure urediti si pričesko
ajuster les choses uskladiti stvari
s'ajuster prilegati se (à quelque chose čemu)

akcìjāš -áša m udeleženec v akciji

akimbo [əkímbou] prislov
roke v bok

akìndžija m (t. akyndžy) vojak prostovoljec v turški vojski, ki se je vzdrževal z ropom

Akkusativobjekt, das, objekt v akuzativu

ako
I. vez. če, ako: ako poginem, mene će okajati majka Kozara; ako bih ti i usuo vina, za te nisu čaše pozlaćene
II. v zvezi s prislovi: jedva ako komaj da; tek ako največ, v najboljšem primeru; oni su još mladi, tek ako su navršili dvadesetu godinu; već ako razen da; ne znam šta ćemo mu, već ako ga oženimo
III. medm. čeprav, dobro: rana će te boljeti! - pa ako!

akšàmdžija m, akšàmlučār m večerni gost v kavarni

akšàmlučiti -īm sedeti, moževati v kavarni za večerne goste

akšàmluk m moževanje v kavarni za večerne goste

Akteneinsicht, die, vpogled v spise

-aktig v ... dejanjih (dreiaktig v 3 dejanjih)

aktivírati -ìvīrām, aktivìsati -išēm, aktivizírati -ìzīrām
1. aktivirati, napraviti aktivno: aktivirati padobran, novčana sredstva, minu
2. sprejeti v aktivno službo: aktivirati rezervnog oficira; on se dao aktivirati

alabarda ženski spol helebarda; klaka, plačani (najeti) ploskači v gledališču

arrimar la alabarda sam se povabiti

alabardero moški spol helebardist; najet ploskač (navijač) v gledališču

àlāj-čȁūš m (t. čavuš)
1. podčastnik v nekdanji turški armadi
2. pomočnik alkarskega poveljnika, konjenik na koncu alkarskega sprevoda

alàmānka ž v ljudski pesmi sablja nemškega kova

alapa -ae, f

1. zaušnica, klofuta: Iuv., Mart., Sid., alapam sibi duxit (si je dal) gravem Ph., alapam alicui dare Vulg. zaušnico (klofuto) dati komu, aliquem alapis caedere Vulg. za uho biti koga, klofutati koga.

2. brljuzga v lice, ki so jo gospodarji dajali sužnjem pri osvoboditvi: multo maioris alapae mecum veneunt Ph. pri meni se prodaja svoboda mnogo dražje, est sub alapa Petr. še se mu pozna osvobojenec.

alarma ženski spol klic k orožju, alarm; klic v sili; preplah, hrup, strah, zaskrbljenost

alarma falsa prazen hrup
timbre (ali aparato, freno) de alarma zasilna zavora

albātus 3 (alba, sc. vestis) oblečen v albo (gl. albus), belo oblečen, praznično oblečen, v beli (svetli) obleki (naspr. atrātus, pullātus v žalni obleki): Pers., Suet., cum ipse epuli dominus... albatus esset, tu in templum Castoris te cum C. Fidulo atrato... intulisti Ci., natales aliosve dierum festos albatus celebret H.