airée [ɛre] féminin število snopov, pripravljenih za mlatev na gumnišču
air-mechanic [ɛ́əmikænik] samostalnik
mehanik na letalu
ájevski -a -o koji se odnosi na a: ajevska osnova
a-osnova
ajornalar na dnino vzeti (najeti)
à jour tujka franc.
A) avv. na tekočem
B) m invar. ažur:
punto à jour obrt ažur
ajuster [ažüste] verbe transitif naravnati, prilagoditi, uskladiti, urediti, spraviti v red; popraviti; (na)meriti na
le chasseur ajusta le lièvre lovec je nameril (puško) na zajca
ajuster sa coiffure urediti si pričesko
ajuster les choses uskladiti stvari
s'ajuster prilegati se (à quelque chose čemu)
akcèptant m fin. akceptant, glavni podpisnik na menici
Akkordarbeit, die, delo na akord
Akkordarbeiter, der, delavec, ki dela na akord
akonto (it. a conto)
1. prisl. a konto, na račun: platiti akonto
2. akontacija, naplačilo, predujem: nemojte mu davati akonto
Akontozahlung, die, plačilo na račun, akontacija
akòrdant m, akòrdāš -áša m akorder, delavec, ki dela na akord
akordánt m akordant, tko uzima posao na akord
àkordnī -ā -ō
1. akordni: -o glazbalo
2. akordni, na akord: -a brigada, akordni rad, radnik
akzeptieren sprejemati, sprejeti, figurativ pristajati na, pristati na
a la prisl. (fr. à la) a la, na način: a la turca na turški način, po turški šegi; a la carte po jedilniku
āla -ae, f
1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.
2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.
3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.
aladares moški spol množina kodrci na senceh
àlāj-čȁūš m (t. čavuš)
1. podčastnik v nekdanji turški armadi
2. pomočnik alkarskega poveljnika, konjenik na koncu alkarskega sprevoda
alare1 agg. krilen, nanašajoč se na krila, peruti:
apertura alare razpon kril