Franja

nuzzle [nəzl]

1. neprehodni glagol
riti (prašič; in po, for za čem)
potisniti nos, rilec (into v)
drgniti z nosom, rilcem (against)
pritisniti se (to h komu)
figurativno upognjeno hoditi

2. prehodni glagol
razriti, z rilcem izkopati; pritisniti se h komu; pritisniti (otroka) k sebi; dati obroček v nos (svinji itd.)

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

ob-moveō -ēre (ob in movēre) spraviti (spravljati), potisniti (potiskati) k čemu, prinesti (prinašati), ponuditi (ponujati), darovati: fertum Iovi ommoveto et mactato sic: „Iupiter, te hoc fercto obmovendo bonas preces precor, uti sis volens propitius mihi liberisque meis domo familiaeque meae mactus hoc ferto“ Ca., ubi exta prosecta erunt, Iano struem commoveto mactatoque item, uti prius obmoveris; Iovi ferctum obmoveto mactatoque item, uti prius feceris Ca., item Iano vinum dato et Iovi vinum dato, item uti prius datum ob struem obmovendam et fertum libandum Ca., item esto item cultro facito struem et fertum uti adsiet: inde obmoveto Ca., obmoveto, pro admoveto dicebatur apud antiquos, ut alia, quae supra relata sunt Fest.

ob-nātus 3 (*obnāscī) priras(t)el k čemu, zras(t)el ob čem: z dat.: obnata ripis salicta L.

obnòćiti òbnoćīm
I.
1. prenočiti, leči k počitku: gdje obnoće, ne osvanu
2. dati nočni počitek: obnoćiti vojsku dati nočni počitek vojski, vojakom
II. obnoćiti se
1. znočiti se
2. leči k počitku: obnoći se sa družinom u manastiru

ob-rēpō -ere -rēpsī -rēptum (ob in rēpere)

1. plaziti se k čemu, do česa, priplaziti se, skrivaj se (pri)bližati, plaziti se v kaj, prikrasti se, oblesti, izpodlesti (spodlesti), zalesti (zalez(ov)ati), prestreči (prestrezati), presenetiti (presenečati), nenadoma ali nepripravljenega koga napasti (napadati); abs.: o. mediā nocte Tib., Gallos in obsidione Capitolii obrepentes per ardua depulerat Gell.; z dat.: feles obrepunt avibus Plin.; metaf.: mors obrepit interim Pl., obrepsit dies Ci., o. ad honores Ci. nezakonito, s prevaro priti do častnih služb, obrepta petitio Cod. Th., nullae imagines obrepunt in animos dormientium extrinsecus Ci., senectus adulescentiae obrepit Ci. starost neopažena sledi mladosti, longo operi fas est obrepere somnum H. da se prikrade (= da sledi), vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph.; impers.: ignoratione obreptum est, ut … zgodilo se je neopaženo (ne da bi bil kdo opazil).

2. occ. (pre)slepiti, pretentati, (pre)varati, ukaniti (ukanjati): obrepsisse videtum Servio falsa … significatio Gell.; z acc.: tu me imprudentem obrepseris Pl.; impers. pogosto: Icti.

observation [ɔpsɛrvasjɔ̃] féminin opazovanje; izpolnjevanje, ravnanje (po pravilih, zakonih itd.); opazka, opomba; opomin k redu

observation armée znanstveno opazovanje s pomočjo instrumentov
observation météorologique vremensko opazovanje
observation de la loi izpolnjevanje zakona
poste masculin d'observation opazovalno, kontrolno mesto
être, se tenir en observation prežati, biti na preži
faire une observation à un enfant opomniti otroka (k redu)
mettre un malade en observation skrbno opazovati potek bolezni pri bolniku

oc-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k occurrere)

1. srečevati, na(s)proti iti, stopati, napadati, ustavljati se: Lucr., Plin., Gell. idr., capro V., fugientibus T., gladio ocius occursat C.

2. pritekati, urno prihajati k čemu, bližati se čemu: huc Plin., portis L., numinibus Plin. iun.; star. z acc.: me occursant multae Pl. hodijo nadme, nadlegujejo me.

3. metaf.
a) upirati (se), del(ov)ati proti, nasprotovati: inter invidos, occursantes, factiosos S., occursare fortunae Plin. iun.
b) pred duha stopati, na misel (na pamet) prihajati: occursant animo mea scripta Plin. iun.; tudi brez animo: Plin. iun.

occursōrius 3 (occursor) k sreč(ev)anju (srečavanju, hoji na(s)proti) sodeč: potio Ap. požirek pred obedom.

odazívati odàzīvām
I.
1. klicati k sebi
2. odzdravljati
II. odazivati se odzivati se

odàzvati odazòvēm
I.
1. poklicati: odazvati koga na stranu
2. odpoklicati, poklicati k sebi: bog ga je odazvao
3. odzdraviti: odazvati komu dobro jutro
II. odazvati se
1. odzvati se: ja sam se odazvao pozivu; odjek se odazvao
2. uslišati: odazvati se čijoj molbi uslišati prošnjo nekoga

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke

okéy

A) adj. buono, eccellente, o. k.

B) adv. bene, benissimo, o. k.

okùjisati -išēm (t. okumak) vabiti k molitvi: na munari okujiše hodža

opamećívati opamèćujēm
I. učiti koga pameti: opamećivati koga
II. opamećivati se prihajati k pameti

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

Oppositionsgeist, der, nagnjenje k oporekanju

oppūgnātōrius 3 (oppūgnātor) k naskoku sodeč, za naskok, naskakovalen, napadalen, oblegovalen: res Vitr.