dvá (-é -é) numer.
1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due
2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana
3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
Zadetki iskanja
- dvígati (-am) | dvígniti (-em)
A) imperf., perf.
1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora
2. (delati, narediti kaj višje) alzare
3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese
4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio
5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo
6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina
B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla
2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta
3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese - dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)
dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto - elástičnost (-i) f
1. fiz. elasticità:
meja elastičnosti limite di elasticità, carico al limite di elasticità
modul elastičnosti modulo di elasticità
2. pren. (sposobnost prilagajanja razmeram) elasticità
3. (lahkotnost, gibčnost) elasticità, scioltezza, agilità - emájlen de esmalte
emajlni lak laca f de esmalte
emajlna posoda vajilla f esmaltada
emajlno slikarstvo pintura f al esmalte - ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara - enoglásen glas de una sola voz, unísono ; fig (soglasen) unánime
enoglasno al unísono, a una voz, por unanimidad, unánimemente - fait accompli [fetakomplí] franc. m inv. fatto compiuto:
postaviti koga pred fait accompli mettere qcn. davanti al fatto compiuto - francóščina lengua f francesa; idioma m francés; el francés
prevesti v francoščino traducir al francés
učiti se francoščine aprender el francés - fréska fresco m
slikati al fresco pintar al fresco - frfráti revolotear ; (zastava) ondear
frfrati v vetru flotar al viento - frónta frente m
bojna fronta frente de combate
ljudska fronta Frente Popular
Osvobodilna fronta Frente de Liberación
na vsej fronti en todo el frente
biti na fronti estar en el frente
iti na fronto ir (ali marchar) al frente
hladna (vremenska) fronta frente frío - galòp (-ôpa) m
1. galoppo:
pognati v galop partire al galoppo, mettere il cavallo al galoppo
v galopu di galoppo
2. (živahen ples) galoppo - galòp galope m ; galopada f
v galopu a galope
spustiti se v galop ponerse a galopar
jahati v galopu galopar
pognati v galop (konja) lanzar al galope - garderóba guardarropa m ; (obleke) vestidos m pl ; ropa f ; indumentaria f
pustiti v garderobi depositar al guardarropa - gásiti extinguir; apagar
gasiti si žejo apagar la sed
z oljem ogenj gasiti echar aceite (ali leña) al fuego - glasíti se (-ím se) imperf. knjiž.
1. sonare, essere; dire, recitare:
sodba se glasi: pet let ječe la sentenza è di cinque anni di prigione
pismo se je glasilo takole il tenore della lettera era il seguente
menica se glasi na prinašalca la cambiale è al portatore
2. (biti slišen) sentirsi:
zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave di lontano si sentiva il suono cupo delle campane - glasíti se sonar ; (besedilo) ser redactado
glasiti se na imetnika ser pagadero al portador
... se glasi takole está concebido en estos términos; dice así
pismo se glasi takole la carta dice así - glaván (-a) | -a (-e) m, f
1. (debeloglavec, debeloglavka) testone (-a); nareč. capoccione
2. (trmast človek) testone
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi come disse la padella al paiolo: 'fatti in là che mi tingi!' - gledalíšče teatro m ; (oder) escena f
amatersko, potujoče gledališče teatro de aficionados, ambulante
gledališče na prostem teatro al aire
marionetno gledališče teatro de marionetas (ali de guiñol)
iti v gledališče ir al teatro
iti h gledališču dedicarse al teatro; hacerse actor (actriz)
obiskovati gledališče frecuentar el teatro