Franja

Zadetki iskanja

  • alternanza f

    1. menjava, menjavanje, vrstitev

    2. polit. menjava, rotiranje:
    l'alternanza dei partiti al governo menjava strank v vladi

    3. jezik prevoj

    4. agr. kolobarjenje
  • altrui

    A) agg. invar. tuj:
    bisogna rispettare le opinioni altrui treba je spoštovati mnenje drugih

    B) pron. invar. knjižno drug, drugi:
    come ad altrui piace kot je drugim všeč

    C) m tuje (tuja lastnina):
    pensa al tuo e lascia stare l'altrui misli na svoje, tuje pa pusti pri miru!
  • ālūcinātiō ( āllūcinātiō), bolje kakor starejša obl. hāl(l)ūcinātiō, -ōnis, f (āl[l]ūcinārī, hāl[l]ūcinārī) brezsmiselno govorjenje, bledenje, sanjarstvo: Sen. ph., Non., Arn., Cael.
  • ālūcinātor (āllūc..., hāl[l]ūc...) -ōris, m (āl[l]ūcinārī, hāl[l]ūcinārī) malomiseln blebetač, čvekač, sanjač: P. F.
  • aluminij samostalnik
    (kovina) ▸ alumínium
    izdelan iz aluminija ▸ alumíniumból készült
    proizvajalec aluminija ▸ alumíniumgyártó
    tovarna aluminija ▸ alumíniumgyár
    Sopomenke: Al
  • alumnus 3

    A. pass.

    I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

    II. kot subst. masc. alumnus

    1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

    2. occ.
    a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
    b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
    c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

    B. act.

    I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

    II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.
  • amanecer moški spol jutranji svit, zora, jutro

    al amanecer ko napoči dan
    la hora del amanecer jutranja ura
  • ammucchiare

    A) v. tr. (pres. ammucchio) kopičiti, spravljati na kup, zbirati (tudi pren.):
    ammucchiare denari kopičiti denar
    ammucchiare brutti voti zbirati slabe ocene

    B) ➞ ammucchiarsi v. rifl. (pres. mi ammucchio) zbirati se, gnesti se:
    ammucchiarsi al cinematografo gnesti se v kinu
  • amor moški spol ljubezen, nagnjenje, privrženost, vdanost; veliko hrepenenje; ljubček, ljubica; volja, privolitev; užitek, naslada

    amor platónico platonska ljubezen
    amor propio samoljubje
    al amor de la lumbre pri ognju (ognjišču)
    a su amor po njegovi volji
    en amor y compaña v miru in slogi
    por amor de mí zaradi mene, meni na ljubo
    ¡por amor de Dios! za božjo voljo!
    hacer (el) amor a alg. dvoriti komu
    amores pl ljubimkanje, ljubezenska znanja
    mis amores moj ljubi, moja ljuba
    con mil amores od srca rad
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • ancla ženski spol sidro, maček

    ancla de respeto nadomestno (zasilno) sidro
    estar al ancla biti usidran
    echar anclas usidrati se
    levar anclas dvigniti sidro
  • ancorare

    A) v. tr. (pres. ancoro)

    1. usidrati, zasidrati

    2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
    ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
    ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

    3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
    ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

    B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

    1. usidrati se, zasidrati se

    2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
    ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • angažírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (nastaviti) scritturare (un attore)

    2. impegnare

    B) angažirati se (-am se) perf., imperf. refl. impegnarsi (a fondo), dedicarsi completamente a:
    angažirati se pri delu dedicarsi completamente al lavoro, impegnarsi a fondo nel lavoro
  • angléščina (idioma m) inglés m ; lengua f inglesa

    v angleščini en inglés
    v angleščino al inglés
    iz angleščine del inglés
    prevesti v angleščino traducir al inglés
  • anillo moški spol prstan, obroč

    anillo de alianza, anillo de boda, anillo nupcial poročni prstan
    anillo de sellar pečatni prstan
    venir como anillo al dedo kot poklican priti; kot ulit pristajati
    de anillo samo po naslovu (časten naslov)
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animadversión ženski spol nenaklonjenost, odpor, stud; graja, neodobravanje

    animadversión al trabajo delomrznost
  • annacquata f

    1. razvodenitev:
    dare un'annacquata al brodo razvodeniti juho

    2. dežek
  • annēsso

    A) agg. zvezan, povezan:
    il parco annesso al castello park ob gradu

    B) m pritiklina; aneks, prizidek:
    gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada