Franja

Zadetki iskanja

  • iettatore m (f -trice) uročnik; človek s hudobnimi očmi
  • illiterate [ilítərit]

    1. pridevnik (illiterately prislov)
    nepismen, neveden, neuk, neizobražen, primitiven

    2. samostalnik
    neizobraženec, -nka, analfabet(ka), nepismen človek
  • ilōta m (pl. -ti)

    1. hist. helot

    2. pren. suženj; brezpraven človek, podložnik
  • ilote [ilɔt] masculin helot, špartanski suženj; figuré parija, brezpraven človek
  • ìmatnīk m premožen človek, premožnež
  • immune2 [imjú:n] samostalnik
    imun človek
  • im-periūrātus (in-periūrātus) 3 (in [priv.], periūrāre) pri katerem se krivo ne prisega, — si človek ne upa krivo prisegati: aqua (Stygia) O.
  • impulsif, ive [ɛ̃pülsif, iv] adjectif impulziven, ravnajoč pod vplivom impulza; (s)podbuden; nagel, vročekrven; masculin impulziven, nepremišljen, nagel človek
  • ȉmūćnīk m premožen človek, premožnež
  • in-carnō -āre -ātus (in, carō) „umesoviti“, utelesiti; pass. utelesiti se = učlovečiti se, človek postati: Eccl. (o Kristusu); poseb. pt. pf. incarnātus: Eccl.
  • incurable [inkjúərəbl]

    1. pridevnik (incurably prislov)
    neozdravljiv
    figurativno nepopravljiv

    2. samostalnik
    neozdravljiv človek
    figurativno nepopravljiv človek
  • indiscret, ète [ɛ̃diskrɛ, ɛt] adjectif indiskreten, vsiljiv, neskromen, netakten, radoveden, blebetav; masculin indiskreten, netakten človek; klepetulja

    ami masculin indiscret prijatelj, ki izblebeta vse skrivnosti
    parole féminin indiscrète netaktna beseda
  • indispensable [indispénsəbl]

    1. pridevnik (indispensably prislov)
    neobhoden, nujen, nujno potreben (for, to za)
    vojska neizogiben

    2. samostalnik
    neobhodno potreben človek ali stvar
    množina, šaljivo hlače
  • ingenio moški spol duh; duhovit človek, genij; razum, iznajditeljski dar; umetnina, (vojni) stroj

    Am ingenio de azúcar sladkorna tovarna; plantaža sladkorja
    aguzar el ingenio skupaj se vzeti, napenjati možgane, iskati sredstva
  • ingenium -iī, n (*ingenere = ingīgnere) prirojenje = kar je prirojeno, in sicer najprej o človeku

    1. prirojena lastnost, nrav, narava, čud, kri, srce, mišljenje, značaj: T., Vell., Fl., ac te ipsum vi naturae atque ingenii elatum iam usus flectet Ci., invidia ab ingeniis prudentium repudietur Ci., vera loqui, etsi meum ingenium non moneret, necessitas cogit L., humanum i. Cu. človeška narava, suo ingenio vivere L. po svoje, nemo est tam firmo ingenio, quin ... Enn., novi ingenium mulierum Ter., antiquum ingenium obtines Ter., redire ad ingenium Ter. zopet stare uganjati, ingenium bonum, liberale, durum, inhumanum, leve Ter. ap. Kom., mobile, insanum, rectum Plin. iun., feris propiora ingenia Iust., more ingenii humani Iust., i. mite O., Iuv., molle Iuv., ing. gentis Iust., lene in liberos Ter., malum S., iners O., castum Iuv., trux Suet., suopte ingenio trucem Suet., turbidum saeviebat i. Suet., hominum ingenia ad similitudinem caeli sui vigentia Sen. ph., ingenio parum fidere Plin. iun., ingenio diffidere Suet., ingenua ingenia Iust. svobodno rojeni možje, svobodnjaki; o živalih: ingenia silvestria deponunt pulli Col.; occ.
    a) prirojen pogum: Volscis levatis metu suum rediit ingenium L., quorum ingenia validissima erant S.
    b) prirojena sposobnost, zmožnost, razum, pamet: Lucr., Amm. idr., quem nostrum tam tardo ingenio fore putavit? Ci., hebeti (acri, acuto) ingenio esse Ci., expers consilii aut ingenii Ci., tantum haberent ... ad fingendum ingenii Ci., humana docilitas atque ingenium Ci., acies (acumen) ingenii Ci., tarditatem ingenii noramus Ci., homo extremi ingenii L. topoglavec, tu sine ingenio ... iudicas! Ci., i. limatius, pulcherrimum Plin. iun., promptus ingenio L. sposobnež, mož prebrisane glave, cum ingenio versari in aliquā re Ci. pametno, haud absurdum i. S., expertum T., ingenio aliquid formare Suet., ingenium alere T., acuere Q., excitare Suet., exercere T., frangere O., minuere O., ingenio subdere stimulos O., ingenium eius spondet magnum virum Iust., dissidere ab ingenio alicuius O., facere alicui ingenium Pr., i. divulgare T., imbecillitas ingenii Plin. iun., ingenii vana consilia S. slabi načrti.

    2. nadarjenost, duhovitost, duh, veleum: C. Curio summo ingenio et prudentia praeditus Ci., Archias omne ingenium contulit ad populi Romani gloriam celebrandam Ci., summa in filio spes, summa ingenii indoles Ci., magnus honos ingenio tribuitur Ci., in rebus urbanis Galerii ingenio utebantur T., motus celeres ingenii Ci., vigor ingenii O., ingenii vires Ci., ingenio valere Plin. iun., ingenio superari N., i. velox Iuv., perelegans Vell., praestantissimum Ci., excelsum Plin. iun., sicam ingenii destringere Amm. „uma svetli meč“; v podobi, posneti po vodi: ingeni benigna vena H. vir; prim.: flumen ingenii Ci., ingenio abundare Ci.; meton.
    a) duhovita iznajdba, pameten domislek, pametna misel, naklep, naplet: illiusne id ingenium an auctor sit alius, haud discreverim T.
    b) duhovit človek, veleum, prebrisana glava, dobroglavec = „glavca“: Ci., L., S., Q., Sen. ph., Vell., Amm., praemia ingeniis Thesidae posuere V., ingenia nostrorum temporum Plin. iun., ingenia saeculi Suet., ingenia et artes Suet., ingenia emergunt Iuv., ing. summa Suet., temporaria Cu.

    3. metaf. (o stvareh) naravno svojstvo, kakovost, lastnost: Amm., campi suopte ingenio humentes T., arvorum ingenia V., i. loci S., lactis Gell., soli Plin., ingenio (= sponte suā) arbusta ubi nata sunt Naev. fr., i. oris et vultus Plin. naravna podoba obraza, poma sui ingenii Col., crines ingenio suo flexi Petr.
  • ingiusto

    A) agg.

    1. neopravičen, krivičen

    2. nezakonit

    3. neosnovan, neutemeljen; nezaslužen

    B) m

    1. nepravičen človek, nepravičnež

    2. krivica
  • introvert1 [íntrəvə:t] samostalnik
    psihologija introvert, vase zaprt človek
  • invertebrate [invə́:tibrit]

    1. pridevnik
    zoologija brez vretenc, brez hrbtenice
    figurativno šibek, neodločen, brez hrbtenice

    2. samostalnik
    zoologija brezvretenčar
    figurativno slabič, človek brez hrbtenice
  • ironiste [-nist] masculin ironik, ironičen človek, posmehovalec, porogljivec
  • irresponsible [irispɔ́nsəbl]

    1. pridevnik (irresponsibly prislov)
    neodgovoren (for za)
    nezanesljiv

    2. samostalnik
    neodgovoren, nezanesljiv človek