Franja

Zadetki iskanja

  • bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

    le haut du bras nadlaket
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
    à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
    à force de bras le z rokami
    à pleins bras z vso močjo, močnó
    à tour de bras z vso silo, intenzivno
    à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
    à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
    à bras ouverts z od-prtimi rokami
    à bras tendu s stegnjeno roko
    en bras de chemise brez suknjiča, golorok
    les bras retroussés z zavihanimi rokami
    charrette féminin à bras ročni voziček
    manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
    bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
    bras séculier posvetna oblast
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
    avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
    avoir les bras ballants povesiti roke
    avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
    baisser les bras opustiti, odreči se
    couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
    donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
    être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
    se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
    refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
    rester les bras croisés ostati brez dela
    saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
    serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
    tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
    tenir les bras croisés križem roke držati
    les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
    ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok
  • bȑdo s, mn. br̀da, rod. bŕdā hrib, gora: ići uz brdo iti navkreber; ići niz brdo iti navzdol; obećavati komu zlatna brda; preko devet brda zelo daleč; preko brda i dolina čez hribe in doline
  • brég colline ženski spol , coteau moški spol , côte ženski spol ; bord moški spol , rivage moški spol , (strm) berge ženski spol ; pente ženski spol , versant moški spol

    v breg en montant, à la montée
    stopiti čez bregove déborder, sortir de son lit
    (figurativno) za bregom imeti avoir quelque dessein caché, tramer (ali machiner) un complot
  • brég (rečni) ribera f ; (morski) costa f ; (vzpetina, pobočje, strmina) cuesta f , pendiente f , ladera f

    stopiti, razliti se čez bregove desbordarse
    imeti nekaj za bregom (fig) tramar a/c, maquinar a/c
    ne vem, kaj ima za bregom no sé qué está tramando
  • bresti glagol
    1. (premikati se po razmočeni zemlji) ▸ átvergődik
    bresti po blatu ▸ átvergődik a sártengeren
    bresti po potoku ▸ átvergődik a patakon
    bresti po vodi ▸ átvergődik a vízen
    bresti po morju ▸ átvergődik a tengeren
    bresti čez reko ▸ átvergődik a folyón
    Nimam škornjev in bos dolgo bredem po podzemeljskem potoku. ▸ Nincs rajtam csizma, és mezítláb sokáig tart, míg átvergődöm a búvópatakon.

    2. (spuščati se v težave) ▸ süllyed, süpped
    bresti v dolgove ▸ adósságokba süllyed
    globoko bresti ▸ mélyre süllyed
  • brêsti (bredem) to wade (po, skozi through)

    brêsti proti bregu to wade ashore
    brêsti po blatu to wade through (the) mud
    brêsti čez reko to wade across a river
    brêsti v dolgove to run (ali to get) into debt
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • brezbarven pridevnik
    1. (ki nima barve) ▸ színtelen
    brezbarven lak ▸ színtelen lakk
    brezbarven premaz ▸ színtelen bevonat
    brezbarven puder ▸ színtelen púder
    brezbarvna tekočina ▸ színtelen folyadék
    brezbarvna snov ▸ színtelen anyag
    brezbarvna raztopina ▸ színtelen oldat
    brezbarvna spojina ▸ színtelen vegyület
    Čez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
    Sopomenke: prozoren

    2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakó
    brezbarven obraz ▸ fakó arc
    brezbarvne ustnice ▸ színtelen ajkak
    brezbarvne oči ▸ fakó szemek
    Njen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

    3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen
    brezbarven glas ▸ színtelen hang
    brezbarvna sedanjost ▸ sivár jelen
    "Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

    4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezett
    politično brezbarven ▸ politikailag el nem kötelezett
    Težko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.
  • bríti

    1. (o vetru) to blow

    veter brije there is a keen (ali bitter) wind blowing
    veter ostro, mrzlo brije the wind blows hard, cold
    veter brije čez planjavo the wind sweeps over the plain

    2. (z britvijo) to shave

    gladko bríti to give a clean (ali close) shave
    bríti se to shave (oneself)
    dati se briti to have a shave, to get shaved, to get a shave
    želim se bríti I want a shave
    bríti, prosim (pri brivcu) a shave, please
    bríti norce iz koga to make fun of someone, to play a trick on someone, to make a fool of someone, to pull someone's leg, ZDA žargon to kid someone
  • brosser [brɔse] verbe transitif (o)krtačiti, (o)ščetkati; frotirati; hitro naslikati; familier natepsti, našeškati

    brosser à contrepoil, à rebrousse-poil krtačiti proti dlaki
    brosser un tableau (figuré) dati pregled v kratkih potezah (de čez)
    se brosser le ventre (figuré) biti lačen
    se brosser (familier) pod nosom se obrisati
    tu peux toujours te brosser se (kar) lahko pod nosom obrišeš
  • burst*1 [bə:st]

    1. neprehodni glagol (with zaradi)
    počiti, razpočiti se (with s)
    biti prenapolnjen (into v)
    vlomiti, vlamljati; izbruhniti; nenadoma se prikazati
    sleng bankrotirati, propasti

    2. prehodni glagol
    nasilno odpreti; (z)lomiti, zadreti, predreti; prenapolniti; uničiti
    sleng denar zapravljati

    to burst into blossom razcvesti se
    to burst into flame vzplamteti
    to burst into laughter zakrohotati se
    to burst into tears razjokati se
    to burst into view prikazati se
    to burst into the room planiti v sobo
    to burst one's way through the crowd preriniti se skozi gnečo
    to burst open razpočiti se, naglo se odpreti
    to burst one's sides with laughter počiti od smeha
    to be bursting komaj čakati
    to burst upon s.th. naleteti na kaj
    it burst upon my ear nenadoma sem zaslišal
    it burst upon my eye nenadoma sem zagledal
    ready to burst skrajno razburjen
    to burst with s.th. razpočiti se od česa
    to burst one's buttons with food preobjesti se
    the river burst its banks voda je stopila čez bregove
  • butter1 [bʌ́tə] samostalnik
    maslo
    figurativno dobrikanje, laskanje, prilizovanje

    he looks as if butter would not melt in his mouth videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti
    to quarrel with one's bread and butter godrnjati čez svoje opravke, sam sebi škodovati
    melted butter topljeno maslo
    rank butter žarko, pokvarjeno maslo
    bread and butter kruh z maslom
  • callis -is, m in v prozi nav. f

    1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

    2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.
  • Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

    I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

    1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

    2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
    a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
    b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

    3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

    — II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • carrera ženski spol tek, dir, tekma v teku, dirka; tekališče, dirkališče; (deželna) cesta, ulica, drevored, aleja; pot, vožnja s kočijo; preča; poklic, kariera, stroka; način življenja; sredstvo

    carrera de árboles drevored
    carrera ciclista kolesarske dirke
    carrera comercial trgovska kariera
    carrera de esquíes smučarske tekme
    carrera de galgos lov s hrti
    carrera con obstáculos, carrera de campanario tek čez zapreke
    carrera de oficial častniška kariera
    carrera de patines drsanje
    carrera a pie tekmovanje v teku
    carrera del sol sončna pot
    hombre de carrera intelektualec
    a carrera abierta (tendida), a la carrera v polnem teku
    mujer de carrera pocestnica
    de carrera zelo hitro, prenagljeno, nepremišljeno
    partir de carrera lahkomiselno se lotiti dela
    seguir la carrera študirati (stroko)
    entrar por carrera ukloniti se okolnostim
    hacer carrera napraviti kariero, napredovati (v življenju, poklicu)
    tomar carrera zalet vzeti, pognati se
    carreras de caballos konjske dirke
  • certain, e [sɛrtɛ̃, ɛn] adjectif gotov, zanesljiv, nesporen, nedvomen; določen; oster (konture)

    certains, es pluriel nekateri, -e; več oseb ali stvari
    certains pays nekatere dežele
    un certain neki
    d'un certain âge ne več mlad
    c'est chose certaine to je gotova stvar
    pour certain (za) gotovo
    sür et certain popolnoma gotovo
    au bout d'un certain temps čez nekaj časa
    d'un certain point de vue z nekega vidika
    un certain M. Dupont neki g. Dupont
    dans une certaine mesure do neke mere
    certains sont incapables nekateri (ljudje) so nesposobni
    il est certain que ... gotovo je, drži, velja, da ...
    je suis certain de son succès prepričan sem o njegovem uspehu
    soyez sür et certain que ... bodite trdno prepričani, da ...
  • cess [ses] samostalnik
    irsko, škotsko davek, davščina

    out of all cess čez mero
    bad cess to you! naj te vzame vrag!, solit se pojdi!.
  • cest|a [é] ženski spol (-e …)

    1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
    na cesti auf der Straße
    po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
    -straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
    krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
    čiščenje cest die Straßenreinigung
    gradnja cest der Straßenbau
    gradnja cest in poti der Wegebau
    služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
    hrup s ceste der Straßenlärm
    ime ceste der Straßenname
    rob ceste der Straßenrand
    na robu ceste am Straßenrand
    trasiranje ceste die Straßenführung
    uporabnik ceste der Straßenbenützer
    urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
    plužiti ceste die Straßen räumen
    hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
    prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
    čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
    na cesti auf der Straße/in der Straße
    dela na cesti die Straßenarbeiten
    stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
    lega na cesti avto: die Straßenlage
    prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
    figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
    figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
    figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
    figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
    gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
    s ceste von der Straße (weg)
    sredi ceste auf offener Straße

    2.
    astronomija Rimska cesta die Milchstraße
  • césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

    deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
    glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
    državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
    césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
    stranska césta side road, (v mestu) side street
    makadamizírana césta macadamized road
    prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
    javna césta public road
    asfaltirana césta asphalted road
    z gramozom nasuta césta metalled road
    tlakovana césta paved road
    vijugasta césta winding road
    hitra césta ZDA speedway
    dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
    césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
    rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
    na césti in the street, on the street
    delo na césti roadworks
    gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
    uporabnik céste road user
    za promet zaprta césta! road closed to traffic!
    ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
    césta je zagačena the road is jammed
    iti po césti to go by the road
    ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
    stanujem čez césto I live just across the street
    vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing