Franja

otefèričiti -īm prebiti čas v zabavi na deželi, gl. teferič: tamburice, moja veselice, dosta smo ti oteferičili

ōtiābundus 3 (ōtiārī) predajajoč (prepuščajoč) se prostemu času, uživajoč prosti čas (v prostem času): Sid.

ōtior -ārī -ātus sum (ōtium) privoščiti si počitek (oddih, mir, prosti čas), počivati, prost (brezdelen, brez dela) biti, praznovati, preda(ja)ti se brezdelju, čas prodajati, lenariti (ne v slabem pomenu), lenobo pasti: cum se Syracusas otiandi, non negotiandi causā contulisset Ci., domesticus otior H. doma pasem lenobo, Baiis remotis arbitris otiabar Symm.

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

otoñada ženski spol jesenski čas, jesenska žetev

otparkívati otpàrkujēm dial. vsak čas tekati stran

Paarungszeit, die, Tierkunde čas parjenja

pairing-time [pɛ́əriŋtaim] samostalnik
zoologija čas parjenja

Parkdauer, die, čas (trajanje) parkiranja

Parkzeit, die, čas parkiranja

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.

passagèrement [-žɛrmɑ̃] adverbe le za kratek čas, prehodno

passé¹ [pase] masculin preteklost, minulost; grammaire pretekli čas

par le passé v preteklosti, nekoč
dans le plus lointain passé v daljni preteklosti
tout ça, c'est du passé vse to je preteklost
avoir le culte du passé biti konservativen, reakcionaren
se pencher sur son passé obujati si spomine na preteklost
passé antérieur predpretekli čas

past³ [pa:st] samostalnik
preteklost; prejšnje življenje
slovnica pretekli čas

a woman with a past ženska s sumljivo preteklostjo

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

Pedèsetnica ž čas med veliko nočjo in binkoštmi in sam praznik binkošti

perfect² [pə́:fikt] samostalnik
slovnica perfekt, pretekli čas

perféct

I. -ă (-ţi, -te) adj. popoln, dovršen, dognan, perfekten

II. adv. popolnoma; odlično

III. n lingv. dovršnik; dovršni pretekli čas, perfekt
□ mai mult ca perfect predpreteklik

pèrfekt m (lat. perfectum) lingv. perfekt, pretekli čas

perfētto

A) agg.

1. popoln, dovršen:
solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
un perfetto idiota iron. popoln tepec

2. odličen, perfekten:
un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
filare in perfetto accordo odlično se ujemati

3. jezik dovršen

B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas