Franja

Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)

zvók (-a) m suono; rumore; tono; nota:
dolg, oster, zamolkel zvok suono lungo, aspro, cupo
kovinski, votel zvok suono metallico, cavernoso
čistost zvoka purezza, limpidezza del suono
dušilec zvoka voj. silenziatore; muz. sordina
hitrost zvoka velocità del suono
mešalec zvoka mescolatore del suono
oddajnik, odjemnik zvoka generatore acustico, fonorivelatore, pick-up
ojačevalnik zvoka amplificatore del suono
reprodukcija, snemanje zvoka riproduzione del suono; registrazione, incisione del suono
zvoki harmonike, trobente il suono della fisarmonica, della tromba
zvoki vojaške godbe il suono della banda militare

ἀκαχμένος 3 [Et. iz ἀκακσμένος gl. ἀ-κίς] poostren, nabrušen, oster.

ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.

ἀκρ-ᾱής 2 (ἄκρος, ἄημι) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije.

ἀμφ-ήκης 2 (dor. ἀμφ-ᾱ́κης) ep. poet. (ἀκίς) na obeh straneh oster, dvorezen.

δρῑμύς [Et. najbrž lat. tristis iz drīstis] 1. presunljiv, režoč, bodeč, skeleč, oster, rezek, trpek, bridek βέλος. 2. silen, strasten, hud, strog μάχη, χόλος, μένος. 3. bistroumen, prebrisan.

εὐ-ήκης 2 (ἀκή) ep. dobro nabrušen, dobro poostren, zelo oster.

ἐχε-πευκής 2 [Et. ἐχε (gl. ἔχω) + πεῦκος, gršk. πεύκη smreka, kor. peuk', bosti, nem. Fichte (stvn. fiuhta)] ep. oster, šiljast, grenek.

ἤκεστος 3 [Et. iz kor. ak', oster; gl. ἀκαχμένος] ep. zrel, dorastel, mlad βοῦς.

θηκτός 3 adi. verb. od θήγω poet. nabrušen, oster.

καμπτήρ, ῆρος, ὁ obrat, okret, ovinek, zavoj, ἑκατέρωθεν καμπτῆρα ἐποιήσαντο stvorili so na obeh krilih oster kot (v katerem so se zavili).

ὀκριόεις 3 (ὄκρις) šilast, oster, robat.

ὀξυ-βελής 2 (βέλος) ep. zelo šilast, oster.

ὀξυόεις 3 (ὀξύς) ep. zelo oster, šilast.

ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.

περιβολή, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).

περι-πευκής 2 ep. zelo oster, zelo grenek.

πευκ-εδανός 3 oster, hud, poguben πόλεμος.

πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.