Franja

Zadetki iskanja

  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene


  • A) adv.

    1. (izraža pritrjevanje) sì:
    'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
    ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare

    2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
    ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo

    3. (izraža obotavljanje, pomislek)

    B) subst. inv. sì:
    odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì
  • dáleč adv.

    1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
    ne daleč non lontano
    daleč od lontano da
    od daleč da lontano
    do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
    kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

    2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
    biti daleč essere lontano
    videti daleč vedere lontano, prevedere

    3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
    daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
    pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
    biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
  • dálj f inv. knjiž. (daljava) lontananza;
    razšli so se v šir in dalj e si dispersero per ogni dove
  • dáma (-e) f

    1. signora; dama; donna:
    (kot nagovor) dame in gospodje signore e signori
    frizer za dame parrucchiere per signora
    dvorna dama dama di corte
    prva dama prima donna

    2. (ženska odličnega vedenja in lepega videza) dama:
    prava, resnična dama vera dama

    3. igre (igralna karta) donna, regina

    4. igre dama

    5. šah. regina, donna
  • dan1 moški spol (dneva, …)

    1. časovna enota: der Tag
    dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
    prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
    pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
    deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

    2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

    3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
    spominski dan der Gedenktag
    Prešernov dan der Prešerengedenktag
    dan reformacije das Reformationsfest
    dan državnosti der Nationalfeiertag

    4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

    5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
    dan stvarjenja der Schöpfungstag
    |
    dan in noč Tag und Nacht
    beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
    črn dan ein schwarzer Tag
    Gospodov dan Tag des Herrn
    jutrišnji dan das Morgen
    dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

    6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
    |
    dan na dan tagtäglich
    dan za dnem Tag für Tag
    figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
    figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
    dneva:
    delo enega dneva das Tagewerk
    dogodek dneva das Tagesereignis
    dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
    junak dneva der Mann des Tages
    konec dneva das Tagesende
    novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
    pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
    polovica dneva die Tageshälfte
    potek dneva der Tages(ab)lauf
    sredina dneva die Tagesmitte
    ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
    v roku enega dneva binnen Tagesfrist
    Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
    dne:
    Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
    rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
    žig prvega dne der Ersttagsstempel
    nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
    dan:
    Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
    imeti dober dan einen guten Tag haben
    cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
    drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
    naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
    tisti dan an jenem Tage
    tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
    ves dan den ganzen Tag (über)
    ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
    svoj živi dan mein/dein Lebtag
    dnevi:
    boljši dnevi bessere Tage
    dnevi otroštva Kindertage
    pasji dnevi Hundstage
    figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
    dni:
    leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
    njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
    star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
    figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
    dneve:
    cele dneve tagelang, delati: ganztags
    dni:
    te dni in diesen Tagen, dieser Tage
    vse žive dni seinen Lebtag
    preživljati svoje dni seine Tage verbringen
    figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

    čez dan tagsüber
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

    do današnjih dni bis in unsere Tage

    iz dneva v dan von Tag zu Tag
    figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
    na dan:
    na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
    24 ur na dan rund um die Uhr
    (ven) hervor-, heraus-
    pomoliti na dan hervorstrecken
    potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
    spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
    priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
    (izkazati se) sich herausstellen
    figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
    priti na dan z herausrücken mit
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
    ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
    privreti na dan voda: hervorquellen
    spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
    na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
    na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

    ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

    pred dnevi vor Tagen
    pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

    pri dnevu bei Tageslicht
    iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

    sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

    (tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
    v:
    v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
    v nekaj dneh in ein paar Tagen
    v osmih dneh in acht Tagen

    z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
    za:
    (še) za dne (noch) bei Tageslicht
    za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
    | ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dávno adv.

    1. da molto tempo

    2. molto tempo fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to še davno ni tako non è affatto così
  • debáta (-e) f dibattito, discussione:
    sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
    začeti debato aprire una discussione
    živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
    pren. biti izven debate essere fuori discussione
    tako bo in konec debate sarà così, punto e basta
  • debatírati (-am) imperf.
    debatirati o discutere di, su, dibattere qcs.
    pren. o vrednosti tega (literarnega)
    dela bi se dalo debatirati il valore dell'opera è piuttosto discutibile
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • débitor (-ja) m ekon. (dolžnik) debitore:
    kreditorji in debitorji creditori e debitori
  • déček (-čka) m ragazzo, ragazzino; bambino, mascchietto:
    v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ieri nel reparto maternità sono nati sette bambini: quattro maschietti e tre bambine
  • dédec (-dca) m

    1. vecchio; marito

    2. ekst. (postaven moški) maschio, maschiaccio; fusto:
    pren. ali je še kaj dedca v tebi? ce l'hai il fegato?

    3. nonno

    4. pog. (priprava za zapiranje ali vtikanje) maschio:
    dedec in babica maschio e femmina
  • dejánje (-a) n

    1. azione, atto:
    storiti nepremišljeno dejanje compiere un'azione inconsulta
    preiti od obljub k dejanjem passare dalle promesse ai fatti
    zalotiti, zasačiti koga pri dejanju cogliere qcn. sul fatto, in flagrante
    odgovarjati za svoja dejanja rendere conto delle proprie azioni

    2. jur. (kaznivo dejanje) azione criminosa, reato:
    zagrešiti, zakriviti dejanje commettere un reato
    storilec kaznivega dejanja colpevole, reo, autore (del reato)

    3. lingv. (glagolsko dejanje) azione (verbale)

    4. gled. atto:
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti

    5. (dogajanje v literarnem delu) azione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dejanje in nehanje nekoga šalj. vita, morte e miracoli di qcn.
    mož dejanj uomo d'azione
    rel. spravno dejanje espiazione
    bibl. Dejanja apostolov Atti degli apostoli
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • delítelj (-a) m mat. divisore:
    delitelj in deljenec divisore e dividendo
    največji skupni delitelj massimo comun divisore
  • delítev (-tve) f

    1. divisione; ripartizione; distribuzione:
    delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno divisione del potere in legislativo, esecutivo e giudiziario
    delitev hrane poplavljencem distribuzione di viveri tra gli alluvionati
    ekon. delitev dela divisione del lavoro

    2. biol. divisione, scissione:
    delitev celice divisione delle cellule

    3. strojn. passo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delitev funkcij (po strankarskem ključu) lottizzazione
    delitev letakov volantinaggio
    urb. delitev na cone zonatura
    trg. delitev na obroke rateazione
    delitev na periode periodizzazione
    delitev na tri dele, na tri veje tripartizione, triforcazione