Franja

protestànt, -ántka protestant, -e moški spol, ženski spol

prvénec, -nka premier-né moški spol , première-née ženski spol , aîné, -e moški spol, ženski spol

prvorojênec, -nka premier né moški spol , première née ženski spol , aîné, -e moški spol, ženski spol

p. t. (pleno titulo) lat. nome e cognome

puritánec, -nka puritain, -e moški spol, ženski spol

Pyrgī -ōrum, m (Πύργοι = turres) Pírgi, primorsko mesto v Etruriji (zdaj vas Santa Severa): V., L., Mel. — Od tod adj. Pyrgōnsis -e pírgovski, pírški, iz Pirgov izvirajoč (izhajajoč): scorta Luc. ap. Serv., publicanus L., Antistius Ci.

quelques-uns, quelques-unes [kɛlkəzœ̃, -zün] pronom, pluriel nekateri, -e; nekaj

quelques-uns d'entre eux nekateri med njimi
il y en a quelques-uns qui ... nekaj jih je, ki ...

quīnque-rēmis -e (quīnque in rēmus) opremljen s petimi vrstami veslaških klopi, pet(ero)veseln: decem quinqueremes naves L.; pogosteje subst. quīnquerēmis -is, f (sc. navis), abl. -ī in -e peteroveslača, kvinkveréma: Plin. idr., cum quinquereme unā L., certos homines in quinqueremi mittere Ci.

quīnque-virī -ōrum, m (ixpt.) kvinkvevíri (kvinkvéviri), odbor petih, peterični odbor, peteričniki, izredna oblast, imenovana v poseben namen, npr. Pomptino agro dividendo L., muris turribusque reficiendis L., quinqueviri mensarii L. za uravnavo (ureditev, določitev) dolžin, adiutores triumviris quinqueviri L. za nočno redarstvo (cis et trans Tiberim); poseb. še za nadzorovanje požarne varnosti oz. gasilske službe, collegium quinquevirorum publicis sumptibus minuendis Plin. iun. (v cesarski dobi) za zniževanje javnih izdatkov. Po tvorbi sg. quīnquevir -ī, m kvinkvevír (kvinkvévir), član (odbora) peterice, peteričnik: Ci., recoctus scribo ex quinqueviro H. iz kvinkvevira (peteričnika za nočno redarstvo). Od tod adj. quīnquevirālis -e kvinkvevírski (kvinkvévirski), peteričniški: Cod. Th., Cass. Subst. quīnquevirātus -ūs, m kvinkvevirát, kvinkvevírska (kvinkvévirska, peteričniška) služba (dostojanstvo), peteričništvo: Ci.

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

quoi, quōius (stara pisava) = cui, cūius (gen.) in cūius 3 (Pl., V.); tako tudi quōiās ali quōiātis -e = cūiās ali cūiatis -e: Pl.; quoiquoimodī = cuicuimodī: Pl.

ráhlica (-e) f agr. terra soffice e fertile, ekst. cernozëm rus.

rájnik, -ica défunt, -e moški spol, ženski spol

rajnki les défunts, les trépassés, les morts, les personnes décédées

razbŕcati (-am)

A) perf.

1. sparpagliare, buttare qua e là

2. nareč. agr. (raztrositi) spargere (concime, fieno)

B) razbŕcati se (-am se) perf. refl. (razkriti se) scoprirsi:
v snu se je razbrcal nel sonno si era scoperto

raziskován (-a -o) adj. studiato, che è oggetto di studio:
raziskovan pojav fenomeno, oggetto di studio

razstavljálec, -lka exposant, -e moški spol, ženski spol

razvrátnik, -ica débauché, -e moški spol, ženski spol , libertin, -e moški spol, ženski spol

rdečelásec, -ska roux, rousse moški spol, ženski spol, familiarno rouquin, -e moški spol, ženski spol

rêbrast (-a -o) adj.

1. a costole, accostolato:
rebrast sedež dantesca, savonarola
navt. rebrasta nosila ordinate
arhit. rebrasti svod volta a cordonata
rebrast svet superficie ondulata
arhit. rebrasti obok volta a costole
tekst. rebrasti žamet velluto a coste
rebrasti piké millerighe
obrt. rebrasti vbod punto spiga
grad. rebrasto ogredje centina

2. pren. magrissimo, magro come uno stecco, tutto pelle e ossa

réčje (-a) n geogr. fiume e affluenti