Franja

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angesetzt an ein Haus: prislonjen

Angewöhnung, die, navajanje (an na)

angleichen^* an prilagoditi čemu, izenačiti z, Unterschiede: izravnavati, izravnati; eine Aufnahme dem Original: prilikovati

angreifen^*

1. napasti, napadati

2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen

angrenzen mejiti (an na)

angry [ǽŋgri] pridevnik (angrily prislov) (at, with, about)
jezen, razdražen, srdit; vnet, boleč

to be angry with s.o. for s.th. jeziti se na koga zaradi česa
to get (ali become, grow) angry razjeziti se
to make angry razjeziti, razdražiti
to have an angry look jezno gledati
the angry sea razburkano morje

anhaften držati se (an česa)

anhalten^*

1. ([stehenbleiben] stehen bleiben) ustaviti, zaustaviti (intransitiv se)

2. einen Ton, den Atem: držati, den Atem: zadrževati

3. jemanden zu etwas: vzpodbujati k

4. intransitiv (andauern) trajati

5. sich anhalten an (sich festhalten) držati se česa, držati se za

6. anhalten gegen podržati ob

7. um die Hand anhalten prositi za roko; um ein Mädchen anhalten zasnubiti (dekle)

anhängen²

1. obesiti, obešati (sich se) (an na)

2. an einen Traktor: priklopiti, priključiti, Technik privesiti, pripenjati

3. als Anhang: dodati; figurativ jemandem etwas podtakniti, obesiti (komu kaj)

anhēlō -āre -āvī -ātum (an² in hālāre)

1. intr. sopsti, sopihati, hlipati: anhelans spiritus Corn., ipse aeger, anhelans colla fovet V., nullus anhelabat sub... vomere taurus O., anhelare desinere Col. odsopsti; posebno zaradi vročine izhlapevati, od žeje hirati: anhelantes Garamantes Sil.; pesn. pren. (o stvareh) vršeti, bobneti, bučati, hreščati: fornacibus ignis anhelat V., anhelans follis Pers., anhelat humus Stat., anhelant aequora Sil., anhelans saevis ardoribus orbis Sil. tako rekoč hlapeč, anhelans inopia Iust. koprneča = silna potreba; amnis vapore anhelans Plin. zaradi pripeke izhlapevajoča.

2. trans. sopsti, sopihati, izdihniti (izdihovati): scribimus... aliquid, quod pulmo animae praelargus anhelet Pers., anhelatos ire in ignes (sc. taurorum) O., Typhoëos anhelati ignes O. izbruhan, frigus anhelans... Capricornus Ci. poet., verba inflata et quasi anhelata gravius Ci., siccos pinguis onyx anhelat aestus Mart., haec... anhelat Stat. govori sopeče, anhelatis ictibus Sil. sopihaje vesla goneč; pren. nameravati kaj, misliti na kaj: scelus Ci., crudelitatem ex imo pectore Corn., proelia Stat., inopiam suam sibi invicem Aug.

anima -ae, f (prim. animus)

1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.

2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).

3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.

4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.

Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.

animus [ǽniməs] samostalnik
sovraštvo, mržnja
pravno zlobna namera

to have (ali feel, show) (an) animus against s.o. biti komu sovražen

anklammern pripeti (s sponko ali ščipalko), speti; sich anklammern an oklepati se (česa, koga), okleniti se

anklingen^* zazveneti, zazvanjati, pozvanjati; (erinnern an) spominjati na

anknüpfen

1. privezati, pritrditi

2. an einen Vortrag, Artikel: navezati na, Kontakte, eine Bekanntschaft: navezovati, navezati (an na)

3. figurativ jemanden obesiti (koga)

ankommen^*

1. priti, prispeti, dopotovati

2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri

3. gegen etwas upirati se (čemu)

4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)

5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)

ankönnen: man kann nicht dagegen an nič ni moč storiti proti

ankoppeln priključiti (an na), Technik sklopiti, sklapljati

ankotzen (anfahren) nahruliti; figurativ jemanden ankotzen biti zoprn (komu); X kotzt mich an ob Xu se mi obrača želodec