Franja

léd ice

umeten léd artificial ice
plavajoči léd floating (ali drift, loose) ice
topeči se léd melting ice
hokej na lédu ice hockey
drobilec lédú ice-crusher
jadranje na lédu ice-yachting, ice-boating
jadrnica na lédu iceboat, ice yacht
plast lédú na ribniku a sheet of ice on the pond
mrzel kot léd ice-cold, frigid
v léd ujeta ladja icebound ship
dati na léd, pokriti z lédom to ice
iti komu na léd to allow oneself to be taken in
ne moreš me speljati na léd you can't take me in
léd prebiti to break the ice
léd se udre the ice gives way
sekati stopinje v léd to cut steps in the ice
spremeniti se v léd (o vodi) to turn into ice
léd se lomi, poka the ice breaks, cracks (ali is breaking, cracking)
léd se topi the ice melts (ali is melting)
léd ne drži the ice won't hold you, the ice is giving way
upati si na tanek léd (figurativno) to skate on thin ice

léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda

Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. — Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).

ledern² Adjektiv usnjat; wie ledern Fleisch: kot podplat; figurativ pust, puščoben

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen

leggēro

A) agg.

1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana

2. pren. majhen, skromen

3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah

4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno

5. glasba
musica leggera lahka glasba

6. šport
atletica leggera lahka atletika

B) avv. lahko; rahlo

legi-fer -fera -ferum (lēx in ferre) zakonodajen, zakonotvoren: Minos O., Ceres V. (ker je z uvedbo poljedelstva ustanovila človeško družbo, z njo pa zakonitost in zakonodajo; prim. gr. Δημήτηρ ϑεσμοφόρος), Athenienses Ap. — Kot subst. lēgifer -ferī, m zakonodajalec (o Mojzesu): Tert., Lact., Prud., Ven.

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

leiben: wie er leibt und lebt tak, kot je

leibhaftig živi; sam, wie der leibhaftige Tod kot sama smrt; poosebljen; das leibhaftige schlechte Gewissen poosebljena slaba vest

Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

lemurēs -um, m (sor. z gr. λαμός žrelo, duplo, λαμία pošast [od tod lat. lamia, lamium], λαμυρός požrešen [vsi ti pojmi temeljijo na predstavi odprtega žrela] lemúri, duše pokojnikov sploh; dobre lemure so častili kot hišna božanstva (lares), zlobni pa so blodili okrog in strašili kot zli duhovi (duhovine, demoni) (larvae): Varr. ap. Non., Pers., Ap., mox etiam lemures animas dixere silentum O., nocturnos lemures … rides? H. Da bi zlobne lemure pomirili in izgnali iz hiš, so Rimljani njim na čast od 9. do 12. maja obha-jali lemursko slovesnost: Lemuria (lemuria) -ōrum, n lemúrije, lemúrska slovesnost: ritus erit veteris, nocturna Lemuria, sacri O. — Vulg. soobl. lemorēs: Char.

lén (-a -o) adj.

1. pigro, indolente, ignavo; poltronesco, disutile, infingardo, scioperato:
len kot gnoj, len, da smrdi un pigrone della peggior risma
inter. lenoba lena! pelandrone, che non sei altro!

2. pren. pigro, lento; tardo:
med. leno črevo intestino pigro

Lēnaeus¹ 3 (Ληναῖος iz gr. ληναῖος k stiskalnici [ἡ ληνός za grozdje spadajoč] lenájski, bákhovski: honor ali latices V. = vino, dona Stat.; kot Bakhov vzdevek: Lēnaeus pater V., O. ali samo Lēnaeus V. Lenáj, Bakh.

lēnis¹ -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)

1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).

2. metaf.
a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. — Adv.

I. lēniter

1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.

2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci. —

II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.

lēnōnius 3, adv. -ē (lēnō) zvodniški: aedes, genus, fides, servitus Pl., pueri Verr. fr., ludus Tert., quae lenonie faceret Lamp.; kot psovka: lutum lenonium Pl.

lentīscus -ī, f in lentīscum -ī, n (lentus)

1. bot. mástika, mástikov grm (lentiscus imenovan po svoji lepljivi [lentus] smoli), mrtvika (Pistacia lentiscus Linn.), trišlja: Cels., semper viridis semperque gravata lentiscus, triplici solita grandescere fetu Ci. poet., lentisci primum fructum ostendentis Plin.

2. meton.
a) mastikovo olje ali mastikova smola (mastiks) (v rabi kot zdravilo in kot barvilo): feniculum et lentiscum seorsum condat in acetum Ca., eae (sc. oleae) optime conduntur vel virides in muria vel in lentisco contusae Ca., de olivitate oleas esui optime condi scribit Cato orcites et puseas vel virides in muria vel in lentisco contusas Varr., lentisci glaebis Plin., decocta lentiscus Cels.
b) zobotrebec iz mastik(ovin)e: cuspides lentisci Mart.