Franja

Zadetki iskanja

  • vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
    konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
    vrvica iz najlona cordicella di nylon
    klobčič vrvice un gomitolo di spago
    elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
    vžigalna vrvica miccia
    šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
    navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
    rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
    voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
    publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
    pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsè adv.

    1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
    pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

    2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
    vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

    3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
    čakati vse do jutra attendere fino al mattino
    napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

    4. (poudarja pomen besede)
    na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
    imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

    5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
    kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
    kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

    6. vse prej kot meno che:
    ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente
  • vselítven

    vselítvena gostija housewarming (party)
    imeti vselítveno gostijo to have a housewarming (party)
  • vstòp (vstópa) m entrata, ingresso; adito, accesso:
    imeti prost vstop avere libero adito a, presso
    nezaposlenim vstop prepovedan vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
    ob vstopu all'entrata
    vstop v vojno entrata in guerra
    prost, prepovedan vstop ingresso libero, vietato
    alp. vstop v steno attacco
    vstop prepovedan mladoletnim osebam vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
  • vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

    trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
    (ne)ugoden vtís (un)favourable impression
    biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
    imam vtís, da... it is my impression that...
    imel je vtís, kot da... he had the impression that...
    dajati vtís to give an (oziroma the) impression
    dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
    napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
    novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
    predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
    name je napravilo vtís... I was impressed by...
    storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
    zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)
  • vtís impresión f

    dober (slab, trajen) vtis impresión buena (mala, duradera)
    celotni vtis impresión general (ali de conjunto)
    popotni vtisi impresiones f pl de viaje
    imeti vtis, da ... tener la impresión (de) que...
    napraviti vtis na causar (ali producir) impresión en (ali a), impresionar (koga a alg)
    pustiti (ne)ugoden vtis dejar (ali producir ali hacer) (una) impresión (des)favorable
    zbuditi vtis, da ... dar la impresión que...
  • vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
    I.
    1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
    2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
    II. vući se
    1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
    2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
    3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
    4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom
  • vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

    à vue na pokaz
    dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
    l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
    à larges vues velikopotezen
    à longue vue daljnoviden
    à première vue na prvi pogled
    à vue de nez (figuré) približno, površno
    à vue d'œil na oko; vidno, očitno
    en vue viden, na vidiku
    personne féminin en vue imenitna oseba
    personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
    en vue de vpričo; z namenom; glede na
    à la vue de tout le monde pred očmi vseh
    avoir bonne vue dobro videti
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
    avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
    avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
    connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
    donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
    le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
    don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
    être en vue zavzemati odlično mesto
    garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
    mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
    en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
    perdre la vue oslepeti
    prendre les vues vrteti, snemati (film)
    argent masculin à vue vsakodnevni denar
    échange de vues izmenjava mišljenj
    payable à vue plačljiv na pokaz
    point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
    du point de vue s stališča
    prise féminin de vue filmsko snemanje
    vue aérienne pogled z višine
    vue basse, courte kratkovidnost
    vue en coupe poprečni prerez
    vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
    vue d'ensemble celoten pogled
    vue prise de près posnetek od blizu
  • vzajémen (-mna -o) adj.

    1. mutuo, reciproco, vicendevole:
    vzajemna pomoč solidarietà
    društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
    vzajemno razumevanje comprensione reciproca

    2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
    imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.
  • vzgaja|ti (-m) vzgojiti

    1. otroke: erziehen
    imeti pravico vzgajati erziehungsberechtigt sein

    2. živali, rastline: (selekcionirati, vzrejati) zuchten, hochzüchten
  • vzlet [è] moški spol (-a …) letalstvo der Start (z vitlom Windenstart), der Abflug, (dvig od tal) das Abheben; balona: der Aufstieg
    imeti v pripravljenosti za vzlet klarhalten, startklar halten
    letalo za navpičen vzlet in pristanek der Senkrechtstarter
    pripraviti za vzlet klarmachen, startklar machen
    pripravljen za vzlet startklar, einsatzklar
  • vzmetn|i [é] (-a, -o) Feder- (členek das Federgelenk, kovalnik der Federhammer, manometer das Federmanometer, obroček der Federring, rogelj der Federzinken, vlek der Federzug, ključavnica das [Federschloß] Federschloss, noga das Federbein, obesa die Federlasche, sponka die Federklemme, tehtnica fizika die Federwaage, jedro der Federkern, jeklo der Federstahl)
    imeti vzmetne lastnosti federn
  • vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

    brez vzroka sin motivo
    iz tega vzroka por este motivo
    glavni vzrok causa fundamental
    vzrok smrti causa de la muerte
    vzrok za ločitev causa de divorcio
    postranski vzrok causa secundaria
    razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
    majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
    dati vzrok za dar motivo para
    imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
    biti brez vzroka carecer de motivo
    imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
    navesti vzroke alegar motivos (za para)
    nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)
  • Waagschale, die, skledica na tehtnici; (schwer) in die Waagschale fallen imeti (veliko) težo; in die Waagschale werfen zastaviti; in die Waagschale gelegt werden biti tehtan; auf die Waagschale legen Worte: vzeti dobesedno
  • Wache, die, (-, -n) straža; stražnica; policijska postaja; Wache halten/stehen stati na straži; Wache schieben imeti stražarsko službo
  • Wahl, die, (-, -en)

    1. (Auswahl) izbira; izbor; erste Wahl prva kvaliteta; die Wahl der Mittel izbira sredstev; keine Wahl haben ne imeti (druge) izbire, ne imeti druge možnosti; seine Wahl treffen izbrati, odločiti se; nach eigener Wahl po izbiri; in die engere Wahl kommen priti v ožji izbor; vor der Wahl stehen ... morati se odločiti

    2. politisch: volitve, die Wahl zu izvolitev (za); (Abstimmung) glasovanje; allgemeine Wahlen splošne volitve; geheime Wahl tajne volitve, tajno glasovanje; offene Wahlen javne volitve, javno glasovanje; zur Wahl gehen iti volit; sich zur Wahl stellen kandidirati; zur Wahl stehen: zwei Kandidaten stehen zur Wahl izbira se med dvema kandidatoma (pri volitvah)
  • wahr resničen; (echt) pravi (sein wahres Gesicht njegov pravi obraz, ein wahrer Sturm der Begeisterung pravi vihar navdušenja); nicht wahr? ali ne?, kajne?; es ist wahr res je; wahr machen uresničiti; wahr werden uresničiti se; traurig, aber wahr žalostno, toda resnično; so wahr ich lebe/hier stehe čisto/prav zares; im wahrsten Sinne des Wortes v pravem pomenu besede; für wahr halten imeti za resnico
  • walk out neprehodni glagol
    ven iti, narediti sprehod
    pogovorno stavkati; stopiti v stavko; demonstrativno iti ven

    to walk out on s.o. ameriško, pogovorno pustiti koga na cedilu
    to walk out with s.o. "hoditi" s kom, imeti ljubezen s kom
    prehodni glagol
    iti ven s kom, spremiti ven (npr. nadležen obisk); peljati (psa) na sprehod
  • wall1 [wɔ:l]

    1. samostalnik
    stena, zid (tudi figurativno)
    (trdnjavsko) obzidje
    množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

    within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
    within four walls figurativno strogo zaupno
    with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
    walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
    to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
    to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
    to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
    to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
    to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
    to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
    to see through brick wall figurativno biti zelo bister
    to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
    to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

    2. pridevnik
    stenski; zidni

    wall clock stenska ura
    wall crane tehnično konzolno dvigalo
    wall creeper skalni plezavček (ptič)
    wall fruit agronomija špalirsko sadje
    wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
    wall knot vozel na koncu vrvi
    wall lizard zoologija sivi kuščar
    wall map stenski zemljevid
    wall newspaper stenski časopis, stenčas
    wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
    Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
    wall tower stolp v obzidju
    wall tree agronomija špalirno drevo
    wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo