Franja

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

vrát cuello m (tudi anat) , (zlasti pri živalih) pescuezo m ; (grlo) garganta f ; (tilnik) nuca f ; (steklenični tudi) gollete m

trd vrat (med) tortícolis f
na vrat na nos (fig) precipitadamente; atropelladamente, fam de golpe y porrazo
vrat (grlo) me boli tengo dolor de garganta
iztegovati vrat alargar el cuello
prerezati komu vrat degollar (ali cortar el cuello) a alg
privezati za vrat amarrar por el cuello
zaviti komu vrat retorcer el cuello (ozir. el pescuezo) a alg
vreči se, pasti komu okoli vratu abrazar a alg, echar a alg los brazos al cuello
zlomiti komu vrat desnucar a alg, fam romper la crisma a alg
zlomiti si vrat desnucarse, fam romperse la crisma
tičati do vratu v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
tičati do vratu v delu estar agobiado de trabajo
zgrabiti koga za vrat coger a alg por el cuello
imeti kaj na vratu (fig) tener sobre las espaldas (ali sobre las costillas) a/c

vréčka (-e) f dem. od vreča sacchetto, involto, cartoccio:
pojesti vrečko bonbonov mangiare un cartoccio di caramelle
pren. imeti vrečke pod očmi avere le borse sotto gli occhi
trg. (nakupovalna) vrečka shopper
zool. semenska vrečka vescicola seminale
(varovalna) vrečka za oblačila tessilsacco

vréden digne de quelque chose

branja vreden qui mérite d'être lu, digne d'être lu, qui vaut d'être lu, qu'il vaut la peine de lire
človeka vreden digne d'un homme, humain
hvale vreden digne d'éloge, louable, méritoire
manj vreden inférieur, d'une valeur inférieure, de peu de valeur, de mauvaise qualité, médiocre
obžalovanja vreden regrettable, déplorable, à plaindre
spoštovanja vreden respectable, vénérable
zaničevanja vreden méprisable, vil, abject
življenja vreden digne d'être vécu
za vrednega imeti juger (ali estimer) digne, reconnaître, apprécier
ni vredno govoriti o tem ça ne vaut pas la peine d'en parler
ni vredno truda cela n'en vaut pas la peine
on ni vreden, da … il ne mérite pas (ali il n'est pas digne) qu'on …
to ni niti pare (piškavega oreha) vredno cela ne vaut pas un sou (ali familiarno un clou)

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vróč hot, (kot krop) boiling hot; fervid; tropical; figurativno ardent, passionate; burning

vróča diskusija animated discussion
vróči pas torrid zone
vróč zrak hot air
vróča voda hot water
vróče mi je I am hot
vróče je kot v peklu it's as hot as hell
tam bo še vróče (figurativno) there will be hot work
vróče podnebje hot climate
vróče sonce hot sun
postajalo mi je vróče I was getting hot
imeti vróčo kri (figurativno) to be hot-tempered
napraviti komu tla vróča pod nogami to make it hot (ali warm) for someone, to make the place too hot for someone

vročíca medicina fièvre ženski spol , température ženski spol

imeti vročico avoir (ali faire) de la fièvre, être fiévreux, avoir de la température

vročíca med fiebre f

intermitentna vročica fiebre f intermitente
imeti vročico tener fiebre
goreti (tresti se) v vročici arder (temblar) de fiebre

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

vročína heat; medicina fever

dušeča vročína oppressive heat
huda, žgoča vročína broiling, parching, scorching heat
tropska vročína tropical (ali torrid) heat
doba hude, pasje vročíne dog days pl
občutljiv za vročíno sensitive to heat
odporen proti vročíni heat-resistant, heat proof, thermostable
merilec vročíne fizika pyrometer
imeti hudo, visoko vročíno medicina to run a high temperature

vročína chaleur ženski spol (vive), ardeur ženski spol ; medicina fièvre ženski spol , température ženski spol

huda vročina grande (ali grosse, forte) chaleur
neznosna, dušeča vročina chaleur accablante
tropska vročina chaleur tropicale
imeti vročino (medicina) avoir de la fièvre (ali de la température)

vročína (-e) f

1. caldo, calore, arsura:
neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
poletna vročina arsura estiva

2. vampa:
vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso

3. med. febbre, temperatura:
imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo

vročína calor m ; ardor m ; med fiebre f

30° vročine 30 grados de calor
dušeča vročina calor sofocante
tropska vročina calor tropical
imeti vročino (med) tener fiebre
umirati od vročine (fig) asarse (ali freírse) de calor, asarse vivo

vrtoglavic|a ženski spol (-e …) das Schwindelgefühl, der Schwindel; die Höhenangst; figurativno der Taumel
medicina vrtoglavica ovc die Drehkrankheit
brez vrtoglavice schwindelfrei
imeti vrtoglavico an Schwindel leiden

vrtoglávica vrtoglávost dizziness, giddiness; medicina vertigo pl vertigoes; vertiginousness

dobiti vrtoglávico to get (ali to have) a dizzy spell (od from, with)
imeti vrtoglávico to feel dizzy
povzročiti vrtoglávico to make someone giddy, to bring on a dizzy spell

vŕvca, vŕvica cordon moški spol , cordelette ženski spol , (tanka) cordonnet moški spol , ganse ženski spol ; ficelle ženski spol ; elektrika cordon (ali fil moški spol) électrique

vžigalna vrvca (cordeau moški spol, cordon moški spol) bickford moški spol, mèche ženski spol (lente)
vrvca za psa laisse ženski spol
voditi (imeti) na vrvici mener (tenir) en laisse (tudi figurativno)

vŕv(i)ca string, twine; cord; line; (za šivanje vreč) packthread; binding thread

svilena vŕv(i)ca silk cord
imeti koga na vŕv(i)ci to have someone on a string, to keep a tight rein on someone, to twist someone round one's (little) finger
vŕv(i)ca za psa lead
pse na vŕv(i)co! dogs must be kept on the lead!
merilna vŕv(i)ca (trak) tape measure, tape
vžigalna vŕv(i)ca fuse (cord)
rdeča vŕv(i)ca (trak) za povezovanje službenih spisov zgodovina red tape
voditi koga na vŕv(i)ci, z vŕv(i)co (figurativno) to lead someone by the nose

vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
vrvica iz najlona cordicella di nylon
klobčič vrvice un gomitolo di spago
elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
vžigalna vrvica miccia
šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte