Franja

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu

dédoubler [deduble] verbe transitif razpoloviti; razgrniti; odparati podlogo (pri obleki); chimie razkrojiti v obe sestavini; razredčiti (alkohol); sport prehiteti za eno rundo, imeti eno rundo prednosti

se dédoubler razpoloviti se, ločiti se na dvoje; figuré razdeliti se; biti na večmestih istočasno; izgubiti podlogo (obleka); izgubiti enotnost svoje psihične osebnosti
dédoubler un manteau odvzeti plašču podlogo
dédoubler une classe razpoloviti razred
dédoubler un train, un convoi odpraviti zaporedoma dva vlaka namesto enega

default² [difɔ́:lt] samostalnik
napaka, pomota, pogrešek; izostanek, odsotnost na sodišču; pomanjkanje; neplačanje dolga, insolvenca
šport izostanek pri tekmi

in default, by default zaradi izostanka
in default of ker ni
in default whereof (ali of which) sicer; če ne; v nasprotnem primeru
default in payment neplačanje
to let go by default ne storiti česa, opustiti kaj
to make default ne priti na sodišče, izostati
judgement by default obsodba v odsotnosti
to go by default biti obsojen zaradi odsotnosti
to be in default biti v zamudi
to be at a default zgubiti sled

défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi

défaveur [defavœr] féminin nenaklonjenost, nemilost

en défaveur de neugodno za
s'attirer la défaveur du public nakopati si nenaklonjenost javnosti
encourir la défaveur de quelqu'un, tomber en défaveur pasti v nemilost pri kom
être en défaveur auprès de quelqu'un biti slabo zapisan pri kom

defeat² [difí:t] samostalnik
poraz; preprečitev; neuspeh
arhaično razočaranje; ukinitev

to inflict a defeat on premagati
to suffer defeat biti premagan

dēfendō -ere -fendī -fēnsum (dē in *fendere biti, bijem)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), (u)braniti (komu, čemu, kaj): hostes Enn. ap. Non., hostem huius imperii Ci., nimios solis defendit (vitis) ardores Ci., toga, quae defendere frigus queat H. braniti pred mrazom, omnes res, quibus ignis iactus et lapides defendi possunt C., tegimenta praependunt ad defendendos ictus ac repellendos C., cum alias bellum inferrent, alias illatum defenderent C. ko so zdaj napadali, zdaj odbijali napad, quod bellum non intulerit, sed defenderit C., d. vim Ci., C., iniuriam (iniurias) C., L., crimen (criminationem) Ci., L. (o zagovorniku) obdolžitev zavrniti (zavračati), hunc furorem V., inopiam Col., ignem culmo aut fronde Sen. ph., sitim fonte Sil. (u)gasiti, dedecus manu Sil., nec quisquam defendere (sc. incendium) audebat T.; z a(b): proximis a tectis ignis defenditur aegre O., d. hostem a fossa Hirt., hostes a pinnis facillime Quadr.; pesn. z dat.: iniuriam his foribus Pl., solstitium pecori V., aestatem capellis H., dominae infames noctes Pr., senium famae Stat.; s pro: vim suorum (=suis illatam) pro suo periculo C. kakor svojo lastno nevarnost.

2. occ. (brez obj.) braniti se, v bran se postaviti (postavljati): duo adulescentes filii, qui et sentire et defendere facile possent Ci., cum iam defenderet nemo C., munitiones defendente nullo transcenderunt C., oppidum paucis defendentibus expugnare non potuit C. kljub majhnemu številu branilcev, čeprav je bilo le malo branilcev, ubi ad defendendum opes minores sunt S. kjer so obrambne sile manjše.

3. koga ali kaj braniti, varovati, ščititi; voj.: Aeduos C., se telo Ci., se armis C., L., se manu L., se loco superiore, se opportunitatibus loci C., se moenibus (za obzidjem) N., sua moenia portusque Ci., urbem custodiis vigiliisque Ci.; v pass.: urbs sociorum defenditur Ci., Turni defendier (= defendi) armis V.; v nevojaškem smislu: libertatem, rem publicam Ci., libertas ad salutem patriae defendendam excitat Ci., quod pudicitiam liberorum, quod vitam patris famamque sororis defenderat Ci.; s praep (braniti koga ali kaj pred kom ali čem): se suaque ab iis (Helvetiis) C., Galliam … ab Ariovisti iniuria C., aliquem a periculo C., castra ab hostibus duplici fossā Hirt., deos patrios ab hoste N., vitam a telis Ci., gladio se a multitudine S., a frigore myrtūs V., haec vobis provincia … non modo a calamitate, sed etiam a metu calamitatis est defendenda Ci., legiones decreverunt senatum defendere contra Antonium Ci., Veientes d. adversus populum Romanum L., se armis adversus … socium populi Romani L.; brez obj.: ab incendio lapis, ab ariete materia defendit C., multum ab ictu lapidum viminea tegimenta defendebant C.

4. pren. braniti (kak položaj), vzdrževati, zavze(ma)ti, na kakem (častnem) mestu se obdržati (ostati), kak nalog, zakon(e) ipd. izvesti (izvajati), kako dolžnost izvršiti (izvrševati): semper alterum in acie cornu defenderat (namreč zmagovito kot poveljnik) Cu., d. locum suum honestissime Ci., leges in iudicando Ci., vicem rhetoris atque poëtae H., actoris partīs chorus officiumque virile defendat H. kor naj nadomešča igralca in izvršuje nalogo delujoče osebe.

5.
a) z besedo braniti, zagovarjati, zastopati, poseb. jur.: illud Carneadeum Ci., defendat, quod quisque sentiat Ci., d. ornate hanc sententiam Ci., ius suum Ci., S. Roscium parricidii reum Ci., ad defendendos homines me dedi Ci. posvetil sem se (kot odvetnik) zagovorništvu, ambitum accusas: non defendo Ci., d. aliquem de ambitu Ci., regem contra atrocissimum crimen Ci., se adversus populum Romanum Ci., aliquem in capitis periculo Ci., (Phocion) in iudiciis a Demosthene defensus est N., utrum impugnatis plebem an defenditis L., d. optimatium partes Suet.; occ. (z notranjim obj.) kaj v svojo obrambo (v svoj zagovor) povedati ali uveljaviti (uveljavljati), opravičevati se s čim, skušati se opravičiti s čim: haec te dicere aequum fuit et id defendere Ter., nihil habeo, quod defendam Ci., provideo enim, quid sit defensurus Hortensius Ci.; pogosto z ACI: id aliorum exemplo se fecisse defendit Ci., hunc tu igitur imperatorem esse defendis? Ci., ille nihil ex his sponte susceptum, sed principi paruisse (se) defendebat T., id solitum esse fieri d. Gell.; v pass. z NCI: cum vi quaedam reus id, quod fecerit, fecisse defenditur Ci. kadar se v zagovor obtoženca uveljavlja, da je storil …
b) trditi, izkaz(ov)ati, dokaz(ov)ati, skušati dokazati: haec improbantur a Peripateticis, a Stoicis defenduntur Ci.; z ACI: utilitatem ex laude nasci defendet Ci., quasi vero ille (Plato) aut factum id esse aut fieri potuisse defendat Ci.; v pass.: verissime defenditur numquam aequitatem ab utilitate posse seiungi Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae cur non cadant in sapientem, non est facile defendere Ci. dokazati.
c) zavze(ma)ti se za kaj, potegovati se za kaj; s finalnim stavkom: me id maxime defendisse, ut ii vincerent, qui vicerunt Ci.
č) jur. sodno lastiti si kaj: usum fructum, possessionem Icti., hereditatem ex testamento sibi Icti., aliquem in libertatem Icti. hoteti (zahtevati), da se kdo (kak suženj) razglasi za osvobojenega; včasih = tožbo začeti (pri sodniku) o čem, sodno (po sodišču) preiskovati kaj: mortem alicuius, necem alicuius Icti.

défense [defɑ̃s] féminin (o)bramba, zaščita; prepoved; zoologie okel, čekan

défense de fumer, d'entrer prepovedano je kaditi, vstopiti
défense de stationner parkiranje prepovedano
défense antiaérienne, anti-chars protiletalska, protitankovska zaščita
défense légitime silobran
défense nationale narodna obramba
défense passive pasivna (protiletalska) obramba
propre défense samoobramba
être hors de défense, (familier) ne pas avoir de défense ne se moči braniti, biti brez orožja
faire une belle défense hrabro se boriti
se mettre en défense postaviti se v bran
prendre la défense de quelqu'un prevzeti obrambo neke osebe; zavzeti se za koga

dēfēnsitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. glag. dēfendere prek glag. dēfēnsāre) z zagovarjanjem (branjenjem) se ukvarjati, braniti ali zagovarjati, zopet in zopet braniti ali zagovarjati,

1. kot zagovornik pred sodniki: causas Ci. biti odvetnik.

2. kot zastopnik kakega mnenja: eius sententiam ita, ut … Ci., ille ἀναλογίαν, hic ἀνωμαλίαν defensitavit Gell.

defensive² [difénsiv] samostalnik
obramba, defenziva

to be (ali act, stand) on the defensive braniti se, biti v defenzivi

defenzíva defensive

v defenzívi on the defensive
biti v defenzívi to stand (ali to be ali to act) on the defensive

defenzíva defensiva f

biti v defenzivi estar a la defensiva

défigurer [-güre] verbe transitif po-, spačiti, iznakaziti; spremeniti

être défiguré par la variole biti popačen zaradi koz
défigurer la vérité popačiti resnico

dégarni, e [degarni] adjectif odkrit, razgaljen; izpraznjen, prazen; gol, plešast

bouche féminin dégarnie usta brez zob
cave féminin dégarnie prazna klet
être dégarni biti na tesnem z denarjem

degènek m (t. degnek) dial., zastar. palica, batina: izvući degenek biti tepen, dobiti batine; kazna za manje prestupe bilo je batinanje zvano degenek

dēgō -ere dēgī (iz *dēigō, dēagō)

1. prebiti, preživeti (preživljati): diem Pl., Ter., aetatem cum uno Pl., Ter., inter feras aetatem, in tranquillitate omnem aetatem sine dolore, omne tempus aetatis sine molestia Ci., aevum in caelo cum dis Enn. fr., in beatorum insulis immortale aevum Ci. fr., pulchre aevum Lucr., vitam in egestate, cum Lentulo et Catilina foedissimam vitam Ci., illa vita, quae cum virtute degatur Ci. ki se krepostno preživi, degere vitam placidam, placidum aevum vitamque serenam Lucr., vitam suo habitu, vitam longe ab aliquo Ph., vitam glorissime Vell., sine aliqua re mitior vita degi non potest Plin., vitam in montibus degentes Plin. gorjanci, d. vitam procul Romā amoenis locis T., contractum cum ventis bellum Lucr., senectam turpem H., otia pacato in thalamo Cat.

2. (brez obj.) živeti: ille potens sui laetusque deget, cui licet … H., puellae in orbitate degentes L., ede aves, quae in aqua degunt Cels. vodne ptice, Ephesi d. Cu., illi (sapientes), qui in urbibus publicis moribus (po splošni šegi, navadi) degunt Cu., d. ex aequo cum aliquo Plin., haec animalia, quae nobiscum degunt Plin. domače živali, sine nequitia, sine fraudibus d. Sen. (o živalih), d. procul urbe T., nusquam salubrius Plin. iun.; pren. o abstr.: vita humanior sine sale non quit degere Plin. biti.

dégoûté, e [degute] adjectif naveličan, sit (de quelque chose česa); izbirčen

il n'est pas dégoûté on ni izbirčen, zahteven
faire le dégoûté biti preobčutljiv, težak
au dégoûté le miel est amer (proverbe) sitemu nobena jed ni všeč

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

dégrossir [degrɔsir] verbe transitif otesati, oklesati; obdelati; (grobo) obrusiti; figuré grobo zasnovati; figuré olikati, ugladiti (quelqu'un koga)

dégrossir une épreuve brati prvo korekturo
dégrossir un travail, un problème začeti z delom, z reševanjem problema
être mal dégrossi biti neotesan, zarobljen

dehors [dəɔr] adverbe zunaj; ven; masculin zunanjost

dehors! ven!
de dehors od zunaj
en dehors de razen, zunaj
au dehors zunaj
au dehors de ce pays zunaj, izven te dežele
en dehors nazven, zunaj; marine na odprtem morju
toutes (les) voiles dehors z razpetimi jadri
aller dehors iti ven
coucher dehors spati zunaj, na prostem
être (tout) en dehors biti odkrit
c'est en dehors de mes compétences to je zunaj moje pristojnosti
le directeur l'a fichu (flanqué, foutu) dehors (populaire) direktor ga je nagnal (iz službe)
cela s'est passé en dehors de moi to se je zgodilo brez moje vednosti
se tenir en dehors d'un débat ne se udeležiti debate