Franja

Reformhaus, das, trgovina z zdravo hrano

réformiste [-fɔrmist] adjectif reformističen; masculin oseba, ki hoče izboljšati kapitalistično družbo z reformami (ne z revolucijo)

socialisme masculin réformiste reformistični socializem

re-frēnō -āre -āvī -ātum (re in frēnāre) z uzdo (brzdo) v teku zadrž(ev)ati, uzdati, (o)brzdati, ustaviti (ustavljati) (naspr. incitare): equos Cu.; metaf. (o)brzdati, zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati), (za)ustaviti ((za)ustavljati): fluvios Lucr., aquas O.; pren.: animum Ci., Antigoni impetum N., indomitum licentiam H., iuventutem Ci., adulescentes a gloria Ci., me ipsum a lite refrenavi Aug.

refrigerator [rifrídžəreitə] samostalnik
hladilnik, frižider; omara z ledom; prostor, kjer se kaj hladi, hladilnica; kondenzator, odvodnik toplote (pri hladilnem sistemu); hladilna cev (pri destilacijskih napravah)

refuel [ri:fjú:əl] prehodni glagol & neprehodni glagol
oskrbeti (se) z gorivom

refuel(l)ing [ri:fjú:əliŋ] samostalnik
oskrba, založitev z gorivom

refund [rí:fʌnd]

1. samostalnik
vrnitev (denarja), povračilo, refundiranje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol [ri:fʌ́nd]
vrniti (denar), izplačati (prej prejeti denar), plačati, refundirati, povrniti komu njegove izdatke; (redko) nazaj zliti, nazaj nasuti
ekonomija z novimi dolgovi plačati (zapadli dolg)

regadío bogat z vodo, vodnat; ki se da namakati

regadío m namakano zemljišče

régal, als [regal] masculin, vieilli pojedina; slastna jed, poslastica; figuré naslada, užitek, veselje; populaire mokka (kava) z žganjem

ce rôti est un vrai régal ta pečenka je prava poslastica
régal pour les yeux radost, paša za oči
régal pour l'oreille naslada za uho

regazonner [rəgazɔne] verbe transitif zopet pokriti z rušami, zatraviti

Regentief, das, področje nizkega zračnega pritiska z dežjem

rēgillus¹ 3 (regere; prim. rēctus 1. occ.) tkan z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami): tunica Varr., inducula Pl. = krasno (kot demin. k rēgius), regillae tunicae albae Fest.

regir [-i-, g/j] voditi, vladati, poveljevati, upravljati; slovničen izraz vezati se z; veljati, v veljavi biti

rige el dativo (gr) se veže z dajalnikom
regir un complemento directo se veže s tožilnikom
en el año que rige v tekočem letu
regirse por ravnati se po

registered [rédžistəd] pridevnik
registriran; zaščiten z zakonom, patentiran (načrt, vzorec); vknjižen, vnesen v popis, v seznam; (o pismu) priporočen

registered company registrirana družba
registered design patentiran vzorec, desén
registered letter priporočeno pismo
registered nurse diplomirana (državna) bolniška strežnica, sestra
registered trade mark zaščitni znak, značka

réglementer [regləmɑ̃te] verbe transitif zakonsko, z uredbo urediti; verbe intransitif izdati (številne) uredbe

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

regratter [-grate] verbe transitif zopet ostrgati, očistiti (une façade, un mur pročelje, zid); verbe intransitif delati si majhne dobičke s preprodajo, z barantanjem, prekupčevanjem

regret² [rigrét] prehodni glagol
obžalovati; kesati se; želeti, da se nekaj ne vrne; žalovati za čem, z obžalovanjem misliti na

I regret to say žal moram reči
his health, I regret to say, is not good njegovo zdravje žal ni dobro
it is to be regretted that... treba je obžalovati, da..., škoda, da...
it is much to be regretted vsega obžalovanja je vredno
to regret one's young years z obžalovanjem (žalostjo) misliti na svoja mlada leta

rehäugig z velikimi rjavimi očmi

rèhulja ž ovca z redko volno