Franja

in-tonō -āre -tonuī (intonātus H.)

1. zagrmeti: hic pater omnipotens ter caelo clarus ab alto intonuit V., intonat polus, fragor V., fragor montium litorumque Amm., partibus intonuit caeli pater ipse sinistris Ci. poet.; pren.: intonuit fortuna O. srdi se = cum deus (cesar) intonuit O.

2. impers. intonat (za)grmi: intonuit laevum (z leve) V., intonuit dicente deā O.

3. metaf. hrup zagnati, zašumeti: silvae intonuere profundae V. so začeli šumeti, Aeneas intonat armis V. rožlja z … , clipeus intonat V., armis intonat urbi Sil. rožlja proti mestu, sonitus scutorum i. Amm.; occ. (o glasu) (za)grmeti, (za)rohneti: hesternā die intonuit vox tribuni Ci., furia intonat voce V., canis ingenti latratu intonuit Plin., Eurus intonat Aegaeo Val. Max., lege, quanto spiritu ingentibus intonueris rebus Sen. ph. beri, s kakim navdušenjem si povzdignil svoj grmeči glas o …

4. trans. grmeč (vršeč) spustiti (spuščati), zagnati v, s prolept. obj. na(d) kaj: clavam superne intonat Val. Max.; z dat.: hiems intonata fluctibus Eois H. ki je grmeč potegnila (= zapihala, zabrila) preko vzhodnih valov; occ. z grmečim glasom povedati, grmeč oglasiti (oglašati) se: cum haec intonuisset L., rigidas intonuisse minas O., Phlegraeos tumultus Prop. opevati brenkaje na citre.

Opomba: Nenavaden cj. pf. intonaverit Paul. Nol. in cj. plpf. intonavisset: Iul. Val.

in toto [in tóutou] prislov
latinsko v celoti, skupaj; popolnoma

intra- [ɛ̃tra] (predpona) v notranjosti

intra-atomique [-atɔmik] adjectif vsebovan v atomu

intrant [íntrənt] samostalnik
nov član, kdor vstopi v društvo, novinec

intrant [ɛ̃trɑ̃] masculin, vieilli delegat vsakega od štirih narodov stare univerze v Parizu

intraoculare agg. anat. intraokularen, v zrklu

intrapēlvico agg. (m pl. -ci) anat. v medenici

intraperitoneale agg. anat. v trebušni votlini, intraperitonejski

intrapolmonare agg. anat. v pljučih, intrapulmonalen

intrappolare v. tr. (pres. intrappolo) ujeti v past; pren. ujeti na limanice, prevarati, ogoljufati

intrastate [intrəstéit] pridevnik
v mejah države (zlasti države ZDA)

intrauterin Medizin intrauterin, v maternici

intrauterino agg. anat. v maternici, intrauterin

intravasation [intrævəséišən] samostalnik
fiziologija vstop (tekočine) v žile

intraveineux, euse [-vɛnö, z] adjectif intravenozen, v žilo

intravenous [intrəví:nəs] pridevnik
medicina intravenozen, v žilo

in-trepidus 3, adv. -ē „ne spravljen v nered“, od tod

1. v redu, miren: sensim et intrepidi se receperunt Cu., postquam satis intrepide visum est fieri L., dicto intrepidi paruerant Val. Max.; ret.: i. hiems T. mirna, brez skrbi prebita.

2. metaf. brez strahu, neustrašen, pogumen, vztrajen, neomajen, ki ne obupa: dux L., officia sua vir bonus exsequitur inconfusus, intrepidus Sen. ph., solus Ptolemaeus adventum Gallorum intrepidus audivit Iust.; z adversus: adversus utrumque fortunam intrepidus inconfususque Sen. ph.; z dat.: intrepidus minantibus T. proti tistim, ki so grozili; s pro: intrepidus pro se O.; z abl. loci: intrepidus vultu Lucan., intrepidus animo Sen. tr.; enalaga: vultus O., verba Sen. ph., intrepida incedendi modulatio Gell., natura, vis Amm.

in-trīcō -āre (in [praep.], trīcae) zamota(va)ti, v zadrego spraviti (spravljati), preglavico delati komu: Afr. ap. Non., Chrysippus intricatus Ci. ap. Gell., lenonem intricatum dabo Pl. spravil bom v zadrego, peculium Icti.

intrinsic [intrínsik] pridevnik (intrinsically prislov)
notranji, pravi, resničen, bistven
anatomija ki se nahaja v organu

intrinsic value of a coin prava vrednost kovanca