Franja

Lidstrich, der, svinčnik za veke; črta na veki

liederistico agg. (m pl. -ci) glasba samospeven, ki se nanaša na nemški samospev

lieferbar dobavljiv, na razpolago; sofort lieferbar dobava takoj

liēnicus 3 (liēn) vraničen (= gr. σπληνικός); subst.

1. liēnicī -ōrum, m na vranici oboleli ljudje, vranični bolniki: Cael.

2. liēnica -ōrum, n zdravila zoper bolezni vranice: Cael.

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari

life-sentence [láifsentəns] samostalnik
kazen na dosmrtno ječo, dosmrtna kazen

lift¹ [lift] samostalnik
dviganje; (ponosna, vzravnana) drža
tehnično višina dviga, dvigalna sila, dvigalo, lift; vzpenjača, smučarska vlečnica, sedežnica
aeronavtika vertikalna sila zračnega pritiska na avion, ki deluje v obratnem sorazmerju s silo teže
figurativno pomoč, povzdiga; dviganje (cen); dodatno usnje v podpetnici
pogovorno kraja

dead lift nepremakljiv, pretežek predmet
heavy lift težek tovor
a lift in life vsestranska pomoč
to give s.o. a lift vzeti koga v avto, figurativno pomagati
the proud lift of her head ponosna drža glave

ligature [-tür] féminin ligatura; médecine podvezovanje žil, kožnih tvorb ipd.; taka pod-, preveza; zveza dveh črk na eni tipi, zveza dveh ali več enakih ali različnih not; lok, ki jih veže; privezanje

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

lijèrica ž, lìrica ž ljudski inštrument na tri strune v Dalmaciji

lȉjevča ž (ijek.), lêvča ž (ek.) opora, ki je pritrjena na osi kolesa in na vnanji strani podpira vrh lojtrnice; kriva je lijevča se reče, kadar kdo skuša krivdo zvaliti na drugega

líla ž tanka skorjica na brezovem, češnjevern lubju: brezova, trešnjeva lila

limbe [lɛ̃b] masculin, botanique rob; mathématiques limb, na stopinje razdeljen krog; pluriel, ref predpekel, limb; figuré nedoločen kraj, nedoločnost, nejasnost

limber¹ [límbə]

1. samostalnik
vojska sprednja prema topniškega voza, topovski priklopnik za strelivo
navtika odvodna luknja na dnu ladje (za vodo)

2. prehodni glagol
vojska priklopiti premo, postaviti top na premo (up)

lime² [laim]

1. samostalnik
ptičji lep

2. prehodni glagol
namazati s ptičjim lepom, ujeti na ptičji lep
figurativno ujeti na limanice

liminal, e, aux [-nal, no] adjectif ki je na pragu, pražen; figuré komaj zaznaven

limitrophe [límitrouf] pridevnik
obmejen, ki meji na (to)

linajudo staroplemiški; ponosen na prednike; odličen

linéament [lineamɑ̃] masculin poteza v obrazu; črta na roki; sled; obris; osnutek

līneāmentum (v najboljših rokopisih tudi līniāmentum) -ī, n (līnea)

1. poteza, črta (potegnjena s peresom, kredo idr.), s peresom narejena linija, izris, perorisba: liniamentum longitudo latitudine carens Ci., in geometria liniamenta Ci.

2. v pl. očrt, načrt (v glavnih potezah), kontura, skica, glavne ali bistvene poteze kake risbe, kipa, obris(i), oris, osnova, osnutek, zasnova, zasnutek: tu illius aeris temperationem, tu operum liniamenta … perspicis? Ci., liniamenta adumbratorum deorum Ci. obrisi; numerus quasi extrema liniamenta orationi attulit Ci. je govor zaokrožil; od tod o(b)ris, očrt = še nedodelan spis: illius (sc. Catonis) liniamenta Ci.; tudi očrt, obrisi telesa, zunanja podoba, zlasti obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, poteze na licu, raze v obličju: eum figura et liniamenta hospitae delectabant Ci., quae conpositio membrorum, quae conformatio liniamentorum, quae figura, quae species humana potest esse pulchrior? Ci., animi enim liniamenta sunt pulchriora quam corporis Ci., habitum oris lineamentaque intueri L., similitudo oris vultusque et lineamenta corporis L., lineamentorum filiae similitudo Iust., lineamentorum qualitas matri ac filio similis Iust.