Franja

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

potegníti to pull; to tug; to draw (k to)

potegníti koga (za nos) to fool someone, to pull someone's leg, pogovorno to have someone on
potegníti dol to pull down
potegníti iz žepa to pull out of one's pocket
potegníti iz vode to haul (someone ali something) out of the water
močnó potegníti to tug hard (kaj at something)
potegníti nazaj (umakniti) to pull back, to draw back
potegníti koga (figurativno) to make a fool of someone, to make fun of someone, to pull someone's leg, to take someone in
potegníti se za koga to side with someone, to take sides with someone, to take someone's side
potegnil se je zanjo he spoke up for her
potegníti se za kaj to stand up for something
potegníti s kom (figurativno) to take someone's side, to side with someone
potegnil se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče I'll stand up for him whatever happens
potegníti se (v rasti) to grow
zelo se je potegnil he has grown a great deal
dan se je potegnil the days are growing longer
potegníti se za slabotnejšega (figurativno) to take the side of the underdog

potegníti (povleči) tirer ; (črto) tracer; produire, polariser ; (zaključke) conclure ; (nazaj) retirer ; (za seboj) tirer après (ali à) soi, entraîner

potegniti se (zrasti) grandir
potegniti v brezno, v globino engouffrer
potegniti iz cigarete tirer sur sa cigarette
potegniti črto tirer un trait, tracer une ligne
potegniti kaj za seboj entraîner quelque chose à sa suite
potegniti koga (za nos) faire une attrape à quelqu'un, mystifier quelqu'un, figurativno, popularno charrier quelqu'un, faire marcher quelqu'un, monter un bateau à quelqu'un
potegniti s kom se mettre du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, embrasser la cause de quelqu'un
potegniti ročaj zasilne zavore tirer la poignée du signal d'alarme
potegniti sklep, zaključek former une conclusion, tirer la conséquence de
potegniti se za kaj intervenir pour quelque chose, intercéder pour quelque chose, soutenir quelque chose, concourir pour quelque chose, s'intéresser à quelque chose
potegniti se za koga prendre parti pour quelqu'un, appuyer quelqu'un, soutenir quelqu'un, défendre quelqu'un
valovanje množice ga je potegnilo za seboj il fut entraîné par le remous de la foule
veter potegne le vent se lève (ali commence à souffler)

potégniti tirar; sacar ; (meč tudi) desenvainar ; (vozilo) tirar ; (črto) trazar ; (brazdo) hacer ; (skozi odprtino) pasar (por) ; (zaključke) sacar

potegniti kvišku alzar, elevar, izar (zastavo la bandera)
potegniti krajši konec (fig) salir perdiendo
potegniti iz cigarete dar una chupada al cigarrillo
potegniti na kopno (čoln) arrastrar a tierra
potegniti kjuč iz ključavnice sacar (ali quitar) la llave
potegniti kaj k sebi atraer (hacia sí a/c)
potegniti koga za roko (lase, uho) tirar del brazo (de los cabellos ali del pelo, de la oreja) a alg
potegniti se za koga cuidar de alg, interesarse por alg

potegováti se

potegováti se za kaj to make an application for something
potegováti se za (delovno) mesto to apply for a situation ali job
potegováti se za štipendijo to apply ali pogovorno to put in for a scholarship ➞ potegniti

potegováti se postuler, briguer, plaider, prétendre à, concourir

potegovati se za être (ali entrer) en compétition pour, se porter candidat à (ali pour), se présenter pour, poursuivre, concourir, rechercher, se proposer, demander
potegovati se za čast briguer l'honneur de
potegovati se za kaj solliciter quelque chose, postuler quelque chose, briguer quelque chose, aspirer à quelque chose, plaider pour quelque chose
potegovati se za svojo pravico défendre son droit
potegovati se za službeno mesto postuler (ali solliciter, demander, briguer) un emploi

potegováti se

potegovati se za kaj solicitar, pedir a/c; aspirar a; pretender; (kandidirati) presentar su candidatura
potegovati se za glasove solicitar votos
potegovati se za službo pretender un empleo
poteguje se za njeno roko pretende su mano
potegovati se za svojo pravico defender su derecho

potem [é]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (in potem und dann, potem pa dann, dann aber), darauf, in der Folgezeit; (dalje) weiter, ferner

2.
potem, ko nachdem, nach (potem, ko doseže 65. leto nach Erreichung des 65. Lebensjahres)

3. (tedaj) denn (če …, kako naj potem …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potem pošteno wenn schon denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potem wenn du allein nicht …, dann)
potem pa kar! na dann/denn!

4. (torej) also

5.
in kaj potem? na und?
in kaj potem, če je/ni …? und was (dann), wenn …?

potém then; after that; afterwards, thereupon

potém ko after
potém ko je končal delo, je odšel after finishing his work he left
pa kaj potém? well, what then?

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

potém después; luego

kaj se je zgodilo potem? ¿y qué ocurrió entonces?
in kaj potem? ¿y luego qué?

potéza (-e) f

1. tratto; igre mossa (tudi pren.):
poteza čopiča, peresa pennellata, tratto di penna
šah. mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
narediti prvo potezo fare la prima mossa

2. (na obrazu) linea, lineamento, tratto:
imeti nežne, mehke poteze avere lineamenti delicati, teneri

3. (črta) linea

4. (lastnost) tratto (caratteristico)

5. (kar nakazuje) linea, capo:
pokazati kaj v glavnih potezah presentare qcs. per sommi capi

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potiska|ti¹ (-m) potisniti (langsam, immer wieder) (nach vorne, weiter) schieben (naokoli herumschieben); ljudi s prerivanjem: drängeln, drängen (stran abdrängen, v kaj hineindrängen); drücken; (gnati) treiben (navzdol [abwärtstreiben] abwärts treiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); tehnika pressen, drücken (navzdol niederdrücken, v kaj einpressen in, pressen in)

potískati¹ (-am) | potísniti (-em) imperf., perf.

1. spingere:
potiskati naprej, nazaj, noter, ven spingere avanti, indietro, dentro, fuori
potiskati čoln v morje spingere l'imbarcazione nel mare
potisniti naboj v cev spingere la cartuccia in canna
pren. potiskati na obrobje emarginare

2. costringere:
potiskati državo v izolacijo costringere un Paese a isolarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potisniti komu nož med rebra pugnalare qcn., accoltellare qcn.; piantare, conficcare il coltello tra le costole a qcn.
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non discutere più del problema
pren. potiskati kaj v pozabo mettere qcs., far cadere qcs. nel dimenticatoio
potisniti koga v zakon costringere uno a sposarsi

potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
potisniti v jamico einlochen
potisniti vstran figurativno ausklammern
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen

potkòvati pòtkujēm, pòtkūj, potkòvah pȍtkovā, pȍtkovao -āla, pȍtkovān -a podkovati: potkovati konja, cipele; dobro potkovan stručnjak u jeziku; on je potkovan u sve četiri ima vse, kar si moreš misliti; i vraga bi na ledu potkovao zelo je izveden i iznajdljiv; samo razmišlja kako bi svome susjedu potkovao opanke kako bi sosedu prizadel kaj hudega

potlej [ô]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (potlej pa dann, dann aber), darauf; (dalje) weiter, ferner

2. (tedaj) denn (če …, kako naj potlej …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potlej pošteno wenn schon, denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potlej wenn du allein nicht …, dann)
potlej pa kar! na dann/denn!

3. (torej) also

4.
in kaj potlej? na und?
in kaj potlej, če je/ni …? und was (dann), wenn …?

potolaži|ti (-m) tolažiti

1. trösten, (pomagati preboleti kaj) hinwegtrösten (über)
potolažiti se sich trösten (mit), Trost finden (in)

2. lakoto, žejo: (potešiti) stillen

3. jezo: besänftigen