Franja

med prep.

1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati

4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

médaillé, e [medaje] masculin, féminin imetnik, -ica odlikovanja, odlikovanec, -nka

medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
spominska medalja medaglia commemorativa
šport. medalje medagliere
odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia

medesimo

A) agg.

1. isti:
ha detto le medesime cose povedal je isto
lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

2. isti, enak:
ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

3. sam:
io medesimo l'ho visto sam sem to videl

B) pron. isti, ista oseba; isto:
e siamo al medesimo pa smo spet pri istem

médial, e [medjal] adjectif, grammaire srednji; ležečv sredini; féminin srednja črka

médian, e [medjɑ̃, an] adjectif središčen, srednji; féminin, mathématiques srednjica; grammaire glas v sredini besede

médiat, e [-dja, t] adjectif posreden, indirekten

médical, e, aux [-kal, ko] adjectif medicinski, zdravniški; zdravstven

assistance féminin médicale gratuite brezplačna zdravniška pomoč
corps masculin médical zdravništvo, (vsi) zdravniki
études féminin pluriel médicales študij medicine
examen masculin médical zdravniški pregled
prescription féminin, ordonnance féminin médicale zdravniški recept
profession féminin médicale zdravniški poklic
rapport masculin médical, expertise féminin médicale zdravniško poročilo, zdravniški izvid
science féminin médicale zdravniška veda
soins masculin pluriel médicaux zdravljenje
vertu féminin médicale zdravilna moč

medicina f

1. medicina, zdravstvo; zdravniška veda:
medicina legale sodna medicina

2. pog. zdravilo, medikament:
prendere la medicina vzeti zdravilo

3. ekst. zdravilo, zdravljenje:
il riposo è la miglior medicina počitek je najboljše zdravilo

médicinal, e, aux [-sinal, no] adjectif zdravilen

herbe féminin, plante féminin médicinale zdravilno zelišče, zdravilna rastlina

mēdico

A) m (f -chessa; m pl. -ci) zdravnik, doktor (tudi pren.):
medico chirurgo kirurg
medico condotto občinski zdravnik
medico curante lečeči zdravnik
medico legale sodni zdravnik
medico di famiglia družinski zdravnik
medico delle bestie pog. živinozdravnik, veterinar
PREGOVORI: il tempo è un gran medico preg. čas pozdravi vse

B) agg. (m pl. -ci)

1. zdravniški; zdravstven:
certificato medico zdravniško spričevalo

2. redko zdravilen:
erba medica bot. lucerna (Medicago sativa)

médico-légal, e, aux [-kolegal, go] adjectif sodnomedicinski

expertise féminin médico-légale sodnomedicinsko mnenje, izvid, ekspertiza

médiéval, e, aux [medjeval, vo] adjectif srednjeveški

histoire féminin littérature féminin médiévale srednjeveška zgodovina, literatura

médij (-a) m

1. medium

2. kem., fiz. mezzo:
vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

3. (sredstvo) mezzo:
medij za informiranje mezzo d'informazione
množični mediji mezzi di comunicazione di massa

4. lingv. diatesi media, genere medio, medio

medioximus (medioxumus) 3 (medius)

1. (o)srednji, najosrednejši: uxor Pl., di Pl. (po Ap. = osrednji po mogočnosti; po Serv. = morska božanstva).

2. (z adv. -ē) po P. F. = mediocris, mediocriter.

médisant, e [-zɑ̃, t] adjectif obrekljiv, opravljiv; masculin, féminin obrekljivec, -vka, opravljivec, -vka

meditātus 3, adv. -ē, gl. meditor.

méditerrané, e [-tɛrane] adjectif sredozemski

la (mer) Méditerranée Sredozemsko morje, Sredozemlje

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.