Franja

interrompre* [-rɔ̃pr] verbe transitif prekiniti, pretrgati, ustaviti, motiti; v besedo vpasti

él izklopiti
propos masculin pluriel interrompus nepovezan pogovor, kramljanje
interrompre son travail, une conversation prekiniti svoje delo, pogovor
s'interrompre (pre)nehati (dans quelque chose s čim), obtičati (v govoru)
l'émission de télévision s'est interrompue televizijska oddaja je bila prekinjena
il m'a interrompu dans mon repos zmotil me je pri počitku

interrumpir pretrgati, prekiniti; motiti, ovirati; komu v besedo vpasti

interrumpir el viaje prekiniti potovanje
interrumpirse prekiniti se v govoru

interrupt [intərʌ́pt] prehodni glagol
prekiniti, motiti, vpasti v besedo; ustaviti, presekati

inter-sistō -ere -stitī

1. v sredi obstati, ustaviti (ustavljati) se, (pre)nehati, premolkniti, umolkniti: (o govorniku in govoru) Q.; impers.: quasi intersistatur Q., ubi clausulis intersistatur Q.

2. vmes stopiti: Vulg.

inter-ūsūrium -iī, n (inter, ūsūra) uživanje obresti v vmesnem obdobju, začasne obresti: Ulp. (Dig.), Paul.

intervalle [-val] masculin presledek, razmik, razdalja, medčasje, vmesje, meddobje; interval; radio pavza v oddajanju

par intervalles v presledkih, od časa do časa, s prekinitvami
dans l'intervalle medtem
sans intervalles nepretrgano, brez prestanka, brez pavz
intervalles lucides svetli trenutki
à intervalles rapprochés od trenutka do trenutka

intervāllō -āre (-āvī) -ātum (intervāllum) v presledkih nastaviti (nastavljati), prevze(ma)ti: et licet potuit, quoad vixit, ingentia largiendo ed intervallando potestates assiduas Amm. z visokimi vsotami, ki jih je daroval, in z visokimi službami, ki jih je zaporedoma dobival; od tod zlasti pt. pf. intervāllātus 3 v presledkih nastopajoč, pojavljajoč se: intervallatae febres Amm. mrzlice, ki nastopajo v presledkih, malarije, „trešljike“, haec biduo medio intervallata febris Gell. za dva dni prenehujoča, intervallato brevi tempore Amm. po preteku kratkega časa; tako tudi: intervallatis moris Amm., convivia temporibus i. Gell., intervallatis diebus Cael.

interventionism [intəvénšənizm] samostalnik
politika intervencionizem, poseganje v tuje zadeve

interventionist [intəvénšənist] samostalnik
intervencionist, kdor posega v tuje zadeve

interventionnisme [-sjɔnism] masculin poseganje, vmešavanje države v (zasebno) gospodarstvo; (politično, gospodarsko, vojaško) posredovanje za poravnavo spora med državami

inter-vōcāliter, adv. v presledkih slišno: clamare Ap.

inter-war [íntəwɔ:] pridevnik
ki je v obdobju med dvema vojnama

intestardirsi v. rifl. (pres. mi intestardisco) trmasto vztrajati, vtepsti si v glavo

intestare

A) v. tr. (pres. intēsto)

1. nasloviti, naslavljati

2. vpisati, vknjižiti:
intestare a qcn. qcs. kaj vknjižiti na nekoga

3. mont. začeti z vrtanjem (sonde ipd.)

B) ➞ intestarsi v. rifl. (pres. mi intēsto) vtepsti si v glavo; trmasto vztrajati

intestīnus 3 (intus)

1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

2. occ. notranji =
a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.

intimement [-məmɑ̃] adverbe intimno, v (svoji) notranjosti, globoko

être intimement persuadé biti globoko prepričan
être intimement lié avec quelqu'un biti s kom v tesnih, zelo prijateljskih odnosih
unir intimement tesno združiti

intimō -āre -āvī -ātum (intimus)

1. v notranjost vtakniti (vtikati), da(ja)ti, de(va)ti, spraviti (spravljati): Oceani gurgitibus, mari Amm., nullus clavus argentum intimat tabulis Tert.

2. metaf.
a) vtisniti: imaginem sibi Tert.
b) naznaniti (naznanjati), poročiti (poročati), priobčiti (občevati), objaviti (objavljati), razode(va)ti: nuntius intimatur Amm., legem iudicibus Cod. Th., unde est vobis intimatum Arn., vicinarum gentium strepitus nostris ducibus Amm., donationem apud magistratum Cod. Th.

intinction [intíŋkšən] samostalnik
pomakanje
cerkev obhajanje s kruhom pomočenim v vino

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

intonare

A) v. tr. (pres. intōno)

1. glasba uglasiti, intonirati; dati ton

2. uglašeno zapeti

3. pren. ubrati; uskladiti, usklajevati; spraviti, spravljati v sklad; prilagoditi, prilagajati:
intonare i colori uskladiti barve

4. zapeti; ekst. pren. (z vzvišenim glasom) spregovoriti

B) ➞ intonarsi v. rifl. (pres. mi intōno) biti usklajen, ubran; dobro se ujemati