Franja

Wörtchen, das, besedica; ein Wörtchen mitzureden haben tudi imeti besedo; ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden imam še račune s teboj

Xerxēs (ali Xersēs) -is (Xerxī: N.), acc. -ēn, m (perz. Xšayārša) Ksérks (Ksérz), Darejev sin, perzijski kralj od l. 486 do l. 465; l. 480 so Grki pri Salamini popolnoma porazili njegovo ladjevje: Varr., Ci., N., Iust.

Opomba: Zapis Xerses najdemo v najboljših rokopisih Ciceronovih del, pa tudi v rokopisih del drugih piscev.

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.

zabavnež samostalnik
(zabaven človek) ▸ mókamester
"Muzikant mora biti tudi dober zabavnež, pusteži ne pridejo v poštev," razlaga Jože. ▸ „A zenészeknek mókamestereknek is kell lenniük, unalmas alakok nem jöhetnek szóba”– magyarázza Jože.

zacementiran (-a, -o) zementiert (tudi figurativno); figurativno betoniert

zacementiranj|e srednji spol (-a …) das Zementieren, die Zementierung (tudi figurativno)

začeti [é] (začnèm) začenjati anfangen, beginnen (s čim mit, začeti z delom mit der Arbeit beginnen), z glagolom anfangen/beginnen zu (peti zu singen anfangen, delati zu arbeiten anfangen), z delom, ki ga je treba opraviti, z nalogo ipd.: (etwas) in Angriff nehmen; brez objekta: den Anfang machen, loslegen, starten; los- (delati losarbeiten, divjati lostoben, kopati/sekati loshacken, korakati losmarschieren, kričati losschreien, preklinjati losfluchen, razbijati, tolči loshämmern, streljati losfeuern, losschießen, tuliti losheulen, voziti losfahren), an- (gniti anfaulen, igro anspielen, kaditi anrauchen, peti ansingen, rjaveti anrosten, se tajati antauen, valiti anbrüten); … werden (puščati leck werden, se upirati rebellisch werden, veljati wirksam werden, žaliti massiv werden), … kommen/geraten (drseti ins Rutschen kommen, govoriti o zu sprechen kommen auf, se kotaliti ins Rollen kommen, napadati unter [Beschuß] Beschuss nehmen, se premikati in Bewegung geraten, in [Fluß] Fluss kommen), … nehmen (obdelovati unter den Pflug nehmen, pridelovati in Kultur nehmen); … schöpfen (spet upati neue Hoffnung schöpfen, sumiti Verdacht schöpfen)
začeti od neke teze, točke: ausgehen von
začeti od ničle bei Null anfangen
začeti od začetka (wieder) von vorn anfangen
začeti z malega klein anfangen
začeti ceniti koga/kaj (jemanden/etwas) [schätzenlernen] schätzen lernen
začeti delovati zu Wirken anfangen, wirksam werden, in Tätigkeit treten
začeti drugače misliti/delati umdenken/umlernen, sich umstellen
začeti gladovno stavko in den Hungerstreik treten
začeti iskati kaj sich auf die Suche machen nach
začeti kariero eine/die Laufbahn … einschlagen
začeti nadzorovati unter Aufsicht stellen
začeti poizvedovati Ermittlungen einleiten (proti gegen)
začeti popuščati po prepiru ipd.: einlenken
začeti postopek ein/das Verfahren einleiten
začeti prepir einen Streit vom Zaun brechen, Putz machen
začeti s sovražnostmi die Feindseligkeiten eröffnen
začeti stavkati in den Streik treten
začeti veljati in Kraft treten
začeti uresničevati ins Werk setzen
začeti z delom Hand ans Werk legen
začeti se bati Angst bekommen
začetilo ga je zanašati er geriet/kam ins Schleudern (tudi vozilo)
ko se … začne bei …-beginn
(ko se igra/tekma začne bei Spielbeginn)
ko začne veljati zakon, predpis: mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten

zadaj hinten
zadaj za hinter, voziti: hinterher, (na zadnji strani) hintenheraus
tam zadaj dahinten
od zadaj von hinten, iz zasede: rückling, hinterrücks
čisto zadaj zuhinterst
biti/tičati zadaj (za) dahinterstecken, hinter (etwas) stecken
daleč zadaj (močno zaostal) abgeschlagen (tudi šport)
napasti od zadaj in den Rücken fallen
pogled od zadaj die Hinteransicht
strelno orožje, ki se polni od zadaj der Hinterlader
zadaj močneje obremenjen hinterlastig

zade|ti² [é] (-nem) zadevati

1. pri ciljanju: treffen; udarec, sunek: sitzen; pri streljanju: treffen
zadeti v črno; ins Schwarze treffen
ki zadene treffsicher

2. pri stavi, na loteriji: gewinnen, treffen, einen Treffer landen
zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

3. pri ugibanju: richtig raten, (etwas) erraten
ne zadeti falsch raten, danebenraten, falsch liegen, fehlgreifen, danebengreifen

4. problem, temo: treffen
ne zadeti vorbeireden an
vedno zadeti treffsicher sein

5.
medicina kap zadene koga der Schlag trifft (jemanden) (tudi figurativno)

6.
figurativno zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden
zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen
kot bi ga/jo/me zadela kap wie vom Schlag gerührt

zadev|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Angelegenheit (tudi pravo), pravo die Sache (civilnopravna Zivilsache, Zivilrechtssache, dedna Erbschaftsangelegenheit, denarna Geldsache, Geldangelehenheit, deželna Landesangelegenheit, družinska Familienangelegenheit, Familiensache, državna Staatsangelegenheit, kazenska Kriminalsache, Strafsache, ljubezenska Liebesangelegenheit, malenkostna Bagatellsache, moška Männersache, občinska Gemeindeangelegenheit, poslovna Geschäftssache, Geschäftsangelegenheit, pravdna Streitsache, pravna Rechtssache, Rechtsangelegenheit, premoženjska Vermögensangelegenheit, rutinska Routinesache, Routineangelegenheit, službena Dienstsache, upravna Verwaltungssache, uradna Amtssache, zasebna Privatangelegenheit, zaupna Geheimsache)

2. zadeve množina:
notranje zadeve innere Angelegenheiten
zunanje zadeve äußere Angelegenheiten
davčne zadeve Steuersachen
interne zadeve Interna množina, Hausinterna
kadrovske zadeve Personalangelegenheiten
mestni oddelek za gradbene zadeve das Stadtbauamt
ministrstvo za notranje zadeve Ministerium des Inneren, Innenministerium
ministrstvo za zunanje zadeve Ministerium des Äußeren, Außenministerium, v ZRN: Auswärtiges Amt
oddelek za gradbene zadeve die Bauprüfabteilung
prometne kazenske zadeve Verkehrsstrafsachen množina
ki se spozna/ ne spozna na pravne zadeve rechtkundig/rechtunkundig
brez zveze z zadevo sachfremd
v zadevi in Sachen, v dopisih: betreffs (kratica : betr.)

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zadovoljstv|o [ó] srednji spol (-a …)

1. (zadovoljnost) die Zufriedenheit

2. (veselje) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z zadovoljstvom mit Vergnügen

3. (zadoščenje) die Befriedigung
z zadovoljstvom mit Befriedigung
|
biti v zadovoljstvo komu (jemandem) Freude machen, (jemanden) befriedigen

zadrga samostalnik
(del oblačila) ▸ cipzárPuloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.

zadrgn|iti (-em) zanko: (die Schlinge) zuziehen; einschnüren (tudi grlo); figurativno strah grlo: zusammenschnüren; črevo: einklemmen; vrečo: zuschnüren

zafeclja|ti se (-m se) fecljati se sich verheddern (tudi figurativno)

zagovarja|ti (-m)

1. (braniti) verteidigen (tudi pravo); verantworten; rechtfertigen

2. (zavzemati se za) dejanje, načrt: befürworten

3. duha, demone: besprechen, beschwören
|
ki ga ni mogoče zagovarjati unverantwortlich, unvertretbar, nicht vertretbar

zagovarja|ti se (-m se) sich verteidigen (tudi pravo), sich rechtfertigen, Rede und Antwort stehen

zagrabiti bika za roge frazem
(lotiti se težke naloge) ▸ szarvánál ragadja meg a bikát
Treba je le zagrabiti bika za roge in inovativne zamisli tudi tehnično izpeljati. ▸ Szarvánál kell megragadni a bikát, és az innovatív ötleteket műszakilag is meg kell valósítani.
Sopomenke: zgrabiti bika za roge, prijeti bika za roge