Franja

misa ženski spol maša, mašna daritev

misa del alba zgodnja maša
misa cantada péta maša
misa solemne slovesna maša
misa de cuerpo presente pri krsti brana maša zadušnica
misa de difuntos, misa de réquiem maša zadušnica
misa de(l) gallo božična polnočnica
misa rezada tiha maša
ayudar a misa streči pri maši
celebrar (la) misa mašo brati
no saber de la misa la media prav nič ne vedeti
venir de misa od maše priti

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mischief [misčif] samostalnik
škoda, nesreča, zlo, vzrok nesreče neprilika; zloba, krivica objestnost, prešernost, nagajrvost, navihanost, vragolija
pogovorno navihanec, vražič

to be up to (ali full of) mischief pripravljati vragolijo
to do s.o. a mischief škoditi komu, storiti komu krivico; vulgarno raniti, ubiti
to get into mischief zabresti v neprilike
to keep out of mischief izogibati se zlu, biti dober
to make mischief between sejati razdor med
to mean mischief snovati zlo
to play the mischief with grdo ravnati s, z
napraviti nered, to run into mischief zaiti v nevarnost
what (who, how, where) the mischief kaj (kdo, kako, kje) za vraga
the mischief of it is that nerodna stvar pri tem je, da
there is mischief brewing nekaj se kuha
the mischief was a nail in the tyre vzrok nesreče je bil žebelj v pnevmatiki

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

miser [mize] verbe transitif, familier staviti (v igri)

miser sur un cheval, aux courses, sur le mauvais numéro staviti na konja, pri dirkah, na slabo številko
(familier) miser sur računati na, z
miser sur les deux tableaux iz svojih osebnih razlogov varovati interese dveh nasprotnih si strank

misericordia -ae, f (misericors)

1. milosrčnost, usmiljenje, sočutje, sočustvovanje, toplina (naspr. crudelitas): Sen. ph., misericordia est aegritudo ex miseriā alterius iniuriā laborantis Ci., quem ad modum misericordia aegritudo est ex alterius rebus adversis, sic invidentia aegritudo est ex alterius rebus secundis Ci., pronus in misericordiam T., misericordiam elicere L., T.; s subjektnim gen.: precibus ipsorum et misericordiā vulgi C.; z objektnim gen. (s kom, do koga): clarissimi viri misericordiā captus N., m. puerorum Ci.

2. pomilovanje, usmiljenje, sočutje pri drugih: accidit, ut pauci … qui aut gratiā aut misericordiā valerent, in Siciliam pervenerint C. ki so dosegli (sc. pri drugih) ali milost ali usmiljenje, haec atque eiusdem generis complura ut ab hominibus doctis magna cum misericordia fletuque pronuntiantur C. to je ganilo druge do solz usmiljenja, cum intelligunt homines, quantum misericordiae nobis tuae preces et tua salus allatura sit Ci. ep. nam bodo vzbudile, misericordiam habere debet Ci. vreden je usmiljenja. — Pooseb. Misericordia -ae, f Mizerikórdija = Usmiljenost, boginja usmiljenosti: Ap.

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

mitarbeiten sodelovati (mit z, an pri)

mitbestimmen soodločati (über o, bei pri)

mitellīta cēna -ae, f (mitella) mitelíta = „pojedina naglavnic (oglavnic)“, draga in razkošna pojedina, pri kateri so gostje dobili v dar oglavne poveze (mittela, gl. mitella): Suet.

Mitnahme: die Mitnahme ist nicht erlaubt ni dovoljeno vzeti ... s seboj (imeti pri sebi)

mítnica tollhouse, tollbooth

zapornica pri mítnici tollgate

Mittagstisch, der, menu; am Mittagstisch pri kosilu

mixte [mikst] adjectif mešan

classe féminin, école féminin mixte mešan razred, mešana šola
éducation féminin mixte koedukacija
(religion) mariage masculin mixte mešan zakon
train masculin mixte mešani vlak (tovorni vlak z osebnimi vagoni), mešanec
(marine) cargo masculin mixte tovorna ladja s potniškimi kabinami
commission féminin mixte mešana komisija
double masculin mixte mešana dvojica (pri tenisu)
tribunal masculin mixte mešano sodišče (civilistov in vojaških oseb)

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)