Franja

fear² [fiə]

1. neprehodni glagol
bati se; spoštovati; trepetati

2. prehodni glagol
arhaično prestrašiti; plašiti

never fear! nič se ne boj!, brez skrbi!

fec inter.

1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!

2. (izraža naglo kretnjo) zac:
če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac

feed² [ fi:d] samostalnik
hrana, krma; obrok, obed; hranjenje; napajanje, dovajanje pogonskih snovi; naboj

sleng to be off one's feed ne imeti teka
sleng to put on the feed bag lotiti se jedi
feed grains žitna klaja

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

fehl: fehl am Platze sein ne biti na mestu, ne biti primeren (X ist fehl am Platze X ni na mestu, X ni primeren) ; fehl gehen [Schuß] Schuss: zgrešiti

fejst pridevnik
1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankóDober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.

2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögösMeni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös.

fejst prislov
1. neformalno (zelo) približek prevedka ▸ kegyetlenül, piszkosul, rohadtulImam firmo in fejst delam vsak dan. ▸ kontrastivno zanimivo Cégem van és minden nap kegyetlenül sokat dolgozom.
Ona nikoli ne vpije, prava dama je, ampak tokrat je bila fejst razjarjena. ▸ Soha sem kiabál, igazi hölgyként viselkedik, de ezúttal kegyetlenül mérges volt.

2. neformalno (dobro; privlačno) približek prevedka ▸ kegyetlen jól
Ampak tisti dečko je pa res fejst izgledal. ▸ De az a srác piszkosul jól nézett ki.

fêlé, e [fɛle] féminin póčen, razpokan

vase masculin fêlé počena vaza
avoir la tête fêlée, avoir le cerveau fêlé ne biti čisto pri (pravi) pameti, biti malo trčen, prismojen

félon, ne [felɔ̃, ɔn] adjectif verolomen, izdajalski, nezvest; masculin izdajalec, verolomnež

vassal masculin félon izdajalski vazal

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.

fēminīnus 3, adv. -ē (fēmina)

1. ženski (naspr. masculus, masculinus): vocula Tit., calcei Ap., sexus Ulp., G., Vulg.; kot subst. ženski spol: neque est in his masculum femininumve Plin. nimajo ne moškega ne ženskega spola

2. gram. ženski, ženskega spola: Varr., Plin., Q., Amm.

fence with prehodni glagol
z orožjem se boriti; izogniti se

to fence with a question izmikati se odgovoru, ne odgovoriti naravnost

fēneror (faeneror) -ārī -ātus sum (fēnus, faenus) (iz)posoditi na obresti: idem pecunias istius suo nomine faenarabatur Ci., (pecuniam Verres) binis centesimis faeneratus est Ci. (to je z dvema odstotkoma na mesec, torej 24 odstotkov na leto); pren.: neque enim beneficium faeneramur Cl. ne nalagamo dobičkonosno, abs. (pre)visoke obresti jemati: Cu. Poklas. tudi act. fūnerō -āre -āvī -ātum

1. (iz)posoditi: ne fenerare liceret L. posojati na visoke obresti, pecuniam fenerat Sen. ph., aliquid tamen fenero na obresti izposojenega denarja.

2. pren.
a) posojati, dajati: sol suum lumen ceteris quoque sideribus fenerat Plin., haec sapit, haec omnes fenerat una deos Mart. pass. pecunia fenerata Dig.
b) obresti prinašati, obrestovati se, obilno povrniti: metuisti ne non istic tibi feneraret Ter., feneratum istuc beneficium pulchre tibi dices Ter., ager feneratos proventus; komp. fēnerātior z višjimi obrestmi; adv. fēnerātō z visokimi obrestmi;
c) pren. dati kaj za kaj: Iuba et Petreius mortes feneraverunt Sen. rh. drug drugega sta usmrtila.

fenêtre [fənɛtr] féminin okno

fausse fenêtre slepo okno
fenêtre basculante, à coulisse(s), à guillotine nihalno, smuško, vzdižno okno
appui masculin de fenêtre okenska polica, naslonilo
battant masculin, châssis masculin de fenêtre okensko krilo, okenski okvir
la fenêtre donne sur la rue okno gleda, je obrnjeno na ulico
jeter par la fenêtre vreči skoz okno
jeter son argent par la fenêtre (figuré) denar skoz okno metati
se mettre à la fenêtre postaviti se k oknu, nasloniti se na okno
ouvrir une fenêtre (figuré) dovoliti pogled (sur quelque chose v kaj)
regarder par la fenêtre gledati skoz okno
retenir un coin côté fenêtre rezervirati si sedež pri oknu
il faut passer par là ou par la fenêtre (figuré) tu se ne da nič spremeniti, ne gre drugače

fēnus, faenus -ōris, (prim. fēlix; faenus dictum a fētu et quasi fetura quaedam pecuniae Varr.)

1. dobiček, donos, prispevek, prinos; occ. obresti: quod idem pecunias eis faenori dabat (occupabat) Ci. je posojal na obresti, pecuniam sine fenore ei credidit N., pecunia fenore accepta Ci., L. denar si izposoditi, nummi positi in fenore H. izposojeni denar, pecuniam fenori ali fenore Pl. izposoditi si denar na obresti; pren. terra quae accepit, reddit cum faenore Ci.

2. meton.
a) obresti = dolgovi: plebes fenoris onere oppressa S. ali plebes fenore obruta L., plebes fenore mersa erat L. ljudstvo je do vratu tičalo v dolgovih.
b) (izposojena) glavnica, denar: argenti f. creditum Pl., f. ponere Sen. ph., fenoris merces Pers., duas fenoris partes (2/3) in agris conlocavit T., horti et fenus et villae T.
c) izposojanje denarja, oderuštvo: ne faenore trucidetur iuventus Ci. da mladih mož ne ugonobi oderuštvo, multis crescit res fenore H., fenoris coërcendi ratio L., pecunias fenore auctitare T.

fērior -ārī -ātus sum (fēriae) praznovati, počivati: Varr., Ci. ap. Macr., Ambr., Macr., Sid. Od tod adj. pt. pf. fēriātus 3 praznujoč, mirujoč, počivajoč, brezdelen: Aug., Ambr., Macr., feriatus ne sis Pl., deus sic feriatus torpet Ci., f. a negotiis Ci. prost opravil, familia f. Varr., f. ibat Mart., Musae feriatae Stat.; pesn.: male feriatos Troas fefellit H. ob nepravem času praznujoče; o stvareh; machaera Pl., dies f. Plin. iun. praznik, toga Plin. iun. dolgo ne rabljena, pectus f. Prud.

ferire v. tr. (pres. ferisco)

1. raniti:
ferire di coltello raniti z nožem
ferire a morte smrtno raniti
senza colpo ferire ne da bi uporabil orožje

2. pren. prizadeti, užalostiti, raniti, prizadejati bolečino:
ferire qcn. nell'orgoglio raniti ponos nekoga

fermare

A) v. tr. (pres. fermo)

1. ustaviti (tudi pren.):
mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

2. prišiti, pritrditi:
fermare un bottone prišiti gumb
fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

3. zapreti:
fermare la porta zapreti vrata

4. pravo pripreti

5. rezervirati:
fermare una camera rezervirati sobo

B) v. intr. ustaviti se:
il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

1. ustaviti se:
non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

2. zadržati se, ostati:
mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

3. naseliti se, ustaliti se:
fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu

ferme² [fɛrm] adjectif trden, čvrst, krepek; odločen, energičen, stanoviten

chair féminin ferme čvrsto, kompaktno meso
terre féminin ferme celina, kopno
de pied ferme čvrsto, odločno, brez omahovanja, pogumno
acheter, vendre ferme zatrdno, definitivno kupiti, prodati
avoir la main ferme (figuré) imeti trdno roko
j'ai la ferme intention de ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim
être ferme avec ses enfants biti energičen do svojih otrok
boire, tra-vailler ferme pridno piti, delati
être ferme sur ses étriers (figuré) trdno sedeti v sedlu, trdno biti na konju
être ferme sur ses pieds, jambes trdno na nogah stati
tenir ferme contre quelqu'un trdno, krepko se držati, se upirati proti komu
frapper ferme močno, krepko udariti
parler ferme moško, odločno govoriti

fermé, e [fɛrme] adjectif zaprt, nedostopen; neobčutljiv

fermé aux mathématiques trde glave za matematiko
avoir L'esprit fermé à quelque chose ne imeti smisla, razumevanja za kaj
visage masculin fermé zaprt, sovražen obraz