Franja

nakáza (-e) f

1. (spaček) mostro, mostriciattolo, essere deforme; aborto:
roditi nakazo dare alla luce un mostro

2. (nakaznost) deformazione, malformazione:
neprimerni čevlji povzročajo nakazo stopal le calzature non adatte provocano deformazioni del piede

nakláda tirage moški spol , édition ženski spol

nova naklada nouvelle édition, réédition ženski spol, réimpression ženski spol
vsa naklada je razprodana l'édition est épuisée, le tirage est épuisé
v majhni nakladi à faible tirage
kolikšna je naklada? à combien d'exemplaires a-t-on tiré; (dodatni davek) impôt moški spol supplémentaire, supplément moški spol de charge

nakoválo enclume ženski spol

ključavničarsko nakovalo enclume de serrurier
kovaško nakovalo enclume de maréchal (-ferrant)
krovsko nakovalo enclume de couvreur
biti med kladivom in nakovalom être entre l'enclume et le marteau

nakováti (-kújem) perf.

1. coniare (denaro)

2. applicare battendo:
nakovati čevlje chiodare le scarpe

nalezljív contagieux , (smeh) communicatif

nalezljiva bolezen maladie ženski spol contagieuse (ali infectieuse)
zehanje je nalezljivo le bâillement est contagieux

nalíti (-líjem) | nalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare; scodellare; pren. infondere:
naliti malo vina versare un po' di vino
naliti nove odločnosti infondere una più ferma risolutezza
pren. naliti čistega vina dire la verità nuda e cruda, chiamare le cose col loro nome
naliti strupa propinare veleni

2. riempire (versando):
nalivati v sode imbottare

B) nalíti se (-líjem se) | nalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; bere smodatamente; trincare; bere a garganella:
nalivati se s slabim žganjem inzozzarsi

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

namákati (-am) | namočíti (-im)

A) imperf., perf.

1. ammollare; mettere a mollo, a bagno:
namakati konopljo, lan mettere a mollo la canapa, il lino
namakati perilo mettere a mollo la biancheria
namakati kože calcinare (le pelli)

2. (pomočiti, pomakati) inzuppare:
namakati kruh v vino inzuppare il pane nel vino

3. namakati agr. irrigare:
namakati riževa polja irrigare le risaie
te bregove namaka Nil qui scorre il Nilo
pog. namakati trnke pescare (con la lenza)
namakati ustnice v vino sorseggiare, bere vino

B) namákati se (-am se) | namočíti se (-im se) imperf. perf. refl. (kopati se) fare il bagno

namázati enduire de, graisser, lubrifier ; (narisati, naslikati) dessiner, peindre ; (natepsti) battre, corriger, rosser; vaincre ; (prevarati) tromper, duper

namazati kruh z maslom étendre (ali mettre, tartiner) du beurre sur le pain, tartiner le pain de beurre
imeti dobro namazan jezik avoir la langue bien pendue
iti kot namazano aller comme sur des roulettes

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

namén intention ženski spol , dessein moški spol , fin ženski spol , but moški spol , objet moški spol , vue ženski spol , visée ženski spol

brez slabega namena sans mauvaise intention, sans méchanceté, sans penser à mal
z namenom, da dans l'intention (ali le dessein, le but) de, en vue de
samo sebi namen fin en soi
skrit namen arrière-pensée ženski spol, dessein caché (ali secret, inavoué)
življenjski namen but de la vie (ali de l'existence)

naméra (-e) f

1. intenzione, intento, proposito:
naše namere so poštene le nostre intenzioni sono oneste
polit. pismo o namerah dichiarazione d'intenti

2. scopo, fine

3. piano:
preprečiti namere napadalcev rintuzzare i piani degli attaccanti

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

nanizanka samostalnik
1. (igrana serija) ▸ sorozatMinili sta že dobri dve leti, odkar so posneli zadnjo epizodo nanizanke Prijatelji. ▸ Két bő év telt el azóta, hogy leforgatták a Jóbarátok utolsó epizódját.Ker je nanizanka naletela na precejšen odmev, jo boste lahko ponovno slišali na Radiu Slovenija 1. ▸ Mivel a sorozat nagy sikert aratott, újra hallható lesz a Szlovén Rádió 1. műsorán.

2. (o nizu neprijetnih dogodkov) ▸ sorozat
Leta 2002 se je zaradi pričakovane vojne v Iraku začela tudi nanizanka protivojnih protestov, ki so privedli do najbolj množičnih demonstracij v britanski zgodovini. ▸ 2002-ben a várható iraki háború miatt háborúellenes tüntetéssorozat kezdődött, ami a brit történelem legnagyobb tömegdemonstrációihoz vezetett.
Volilna kampanja se je že začela, volilci pa so lahko obudili spomine na nanizanko o torijskih seksualnih in drugih škandalih. ▸ A választási kampány már elkezdődött, a választók pedig feleleveníthetik a toryk szexuális és egyéb botránysorozatát.
Organizacije za varstvo državljanskih svoboščin se razburjajo, saj trdijo, da gre za nanizanko zlorab tega zakona. ▸ A polgárjogi szervezetek felháborodtak, azt állítva, hogy a törvénnyel sorozatos visszaélések történnek.

3. (sklop podobnih stvari) ▸ sorozat
Pred dvema tednoma je na policah naših knjigarn pristal tretji del nanizanke o Harryju Potterju z naslovom Jetnik iz Azkabana. ▸ Két hete került könyvesboltjaink polcaira a Harry Potter-sorozat harmadik része, Az azkabani fogoly.
Prav te dni je vplivni ameriški dnevnik Washington Post začel objavljati nanizanko desetih člankov o tem, kako se je ameriško vodstvo odzvalo na septembrske teroristične napade. ▸ A befolyásos amerikai napilap, a Washington Post éppen ezen a héten indította tíz cikkből álló sorozatát arról, hogyan reagált az amerikai vezetés a szeptemberi terrortámadásokra.
A to so le prvi trije v nanizanki kinocentrov, ki se bodo v Sloveniji še pojavili. ▸ De ez csak az első három a Szlovéniában megjelenő mozik sorában.

nanízati (-am) perf. ➞ nizati

1. infilzare, infilare (anelli, cerchietti su una cordicella)

2. far seguire; dire, raccontare (di seguito):
nanizati potne vtise raccontare le impressioni del viaggio

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napásti (napádem) attaquer (par surprise), assaillir, agresser

napasti v jurišu donner l'assaut
nenadoma napasti attaquer à l'improviste (ali par surprise), (sur)prendre à l'improviste
z vojsko napasti deželo envahir un pays, porter la guerre dans un pays
zahrbtno koga napasti tirer dans le dos de quelqu'un

napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde

2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco

3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato

2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie

napíhati (-am) perf. portare (soffiando):
burja je napihala sneg v špranje la bora ha riempito di neve le fessure

napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo