Franja

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

post-ferō -ferre (post in ferre) zapostaviti (zapostavljati), zanemariti (zanemarjati), ne upoštevati, ne ozreti (ozirati) se na kaj (naspr. praeferre): libertati plebis suas opes L., et animi et corporis robore nulli iuvenum postferendus Cu., nulli non esset postferendus Vell., non postferuntur et Charites, quas Socrates fecit Plin.; v tmezi: iudicium Phygis post fratris latura toros Sil.

post-habeō -ēre -uī -itum (post in habēre) zapostaviti (zapostavljati), zanemariti (zanemarjati), ne upoštevati, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne (manj) ceniti: omnes sibi res Ter., properaret ut se venire omniaque reliqua posthaberet C., omnibus rebus posthabitis Ci. potem ko je pustil vse vnemar (zanemaril vse), vnemar pustivši vse.

postis -is, m (morda iz *por [prim. indoev. *pr̥- naprej, spredaj ter porticus in per] + *st-i [iz kor. staH- stati] = (ne)kaj molečega, štrlečega; prim. gr. παστάς = *παρστάς [poleg παραστάς] podboj, steber, sl. prst)

1. vratni podboj: Veianius armis Herculis ad postem fixis latet abditus agro H., rapta de dextro posti (sicer abl. poste) repagula O., et clipeum efferri iussit … Neptuni sacro Danais de poste refixum V., caput in curiae poste figere Ci. ep., postem tenere Ci., Val. Max. držati podboj (pri posvetitvi kakega poslopja je posvečevalec prijel in držal podboj), tenens postem precationem peragit L.

2. pl. meton. vrata, duri: H., V., Sen. tr., Lucan., Val. Fl. idr., postes pulsat O., viduarum postes et orborum limina deterere Amm.; pesn. metaf.: postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn. fr., non, ut si solvas „postquam Discordia taetra belli ferratos postis portasque refregit“ H., videtur cernere res animus sublatis postibus (= oči) Lucr.

3. vsaka štrlina, steber: Vitr.

Opomba: Abl. posti nam. poste: O.

postop|ek¹ [ó] moški spol (-ka …) das Verfahren (pisni schriftliches); carinski, na meji, pred odhodom v letalo: die Abfertigung; (postopanje, proces) der Vorgang, poslovni, uradni: der Geschäftsgang; (procedura) die Prozedur; (carinski Zollabfertigung, Zollverfahren, denacifikacijski Entnazifizierungsverfahren, disciplinski službeni Dienststrafverfahren, Disziplinarverfahren, disciplinski v stranki Parteiordnungsverfahren, gradbeni Bauverfahren, habilitacijski Habilitationsverfahren, hitri Schnellverfahren, izpitni Prüfungsverfahren, obračunski Verrechnungsverfahren, patentni Patentverfahren, Patenterteilungsverfahren, pravni Rechtsverfahren, prevzemni Annahmeverfahren, proizvodni Herstellungsverfahren, Produktionsverfahren, promocijski Promotionsverfahren, revizijski Prüfverfahren, šifrirni Chiffrierverfahren, testni Testverfahren, upravni Verwaltungsverfahren, uvozni Einfuhrverfahren, volilni Wahlverfahren, zakonodajni Gesetzgebungsverfahren, za pridobitev dovoljenja Genehmigungsverfahren, za razveljavitev Aufhebungsverfahren, za ugotovitev ničnosti Nichtigkeitsverfahren)
računski postopek Rechenvorgang
skrajšani postopek beschleunigtes Verfahren
vprašanje postopka die Verfahrensfrage
biti v postopu in Planung sein
figurativno po kratkem postopku ukrepati: ohne viel Federlesens, ohne lange zu fackeln
narediti kaj po skrajšanem postopu (premalo se potruditi) es sich (zu) [leichtmachen] leicht machen

post-pōnō -ere -posuī -positum (post in pōnere)

1. zapostaviti (zapostavljati): ordine postposito tempora rumpit amor Ven.

2. zanemariti (zanemarjati), manj marati (ne marati) za kaj, omalovaževati koga, kaj, ne ozreti (ozirati) se na koga ali kaj, podrediti kaj čemu, postponírati: O., Iust., Plin. iun., Fr., Ap., T., Icti. idr., omnia Ci., alicui aliquid H., aliquem alicui O., omnibus rebus postpositis C. vnemar pustivši vse, ne ozirajoč (oziraje) se na vse.

post-putō -āre -āvī (post in putāre) za malo šteti, ne (manj, malo) ceniti, ne (manj, malo) čislati, manj marati, ne marati za koga, kaj, zapostaviti (zapostavljati), omalovaževati, zanemariti (zanemarjati), ne ozreti (ozirati) se na koga ali kaj: Pamphile, haud invito ad auris mi accidit sermo tuos, quom te omnis res postputasse prae parente intellego Ter.

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

posvetítev consecration; (komu) dedication; (v mašnika) ordination

posvetítev (uvedba) v kaj initiation into something

pošepetáti, pošépniti chuchoter, dire à l'oreille, dire tout bas

pošepetati komu kaj na uho chuchoter (ali souffler) quelque chose à l'oreille de quelqu'un

pošepetáti

pošepetati komu kaj decir a alg a/c al oído

póšta (urad) post office, (pisma itd.) post, mail; (dostava) delivery

glavna póšta General Post Office, (krajšava: G.P.O.)
ekspresna póšta express post; special delivery
paketna póšta parcel post
po póšti by post
z navadno póšto by surface mail
s prvo póšto by the first delivery
z obratno póšto by return of post
avionska (zračna) póšta airmail
z današnjo póšto by today's post (ZDA mail)
z isto póšto with the same post
večerna póšta the night mail
oddaj pismo na póšti! drop the letter in the post
je kaj póšte zame? are there any letters for me?
poslati paket po póšti to send a parcel by post
póšta prihaja ob osmi uri the mail arrives at 8 a.m.
póšta je pravkar prišla the post is just in, the post has just come
opraviti póšto to dispatch the mail
odgovoriti z obratno póšto to answer by return (of post)
potovati s póšto zgodovina to travel post, to post
pregledati póšto to go through one's letters, to open one's letters

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

pȍtaja ž skrivališče, skrivno mesto: iz potaje ubiti koga zahrbtno ubiti koga; raditi nešto u potaji delati kaj skrivoma

potájiti -īm prikriti, utajiti: da mu ne bi koju potajili da mu ne bi kaj zatajili, utajili; je li, bato, gde si se potajio

potánkost (-i) f particolare, dettaglio:
poznati kaj do potankosti conoscere qcs. nei minimi particolari

potápljati noyer, plonger, immerger, submerger

potapljati se s'immerger, faire le plongeon; (ladja) sombrer, s'enfoncer; (v kaj) se plonger, s'abîmer, s'absorber dans quelque chose