Franja

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rokav¹ moški spol (-a …) der Ärmel (kimono angeschnittener Ärmel, Kimonoärmel, napihnjen Puffärmel, netopirski Fledermausärmel, raglanski Raglanärmel, tričetrtinski Dreiviertelärmel, jope/suknjiča Jackenärmel, bluze Blusenärmel)
dolžina rokava die Ärmellänge
s kratkimi/širokimi/z dolgimi rokavi kurzärmelig/weitärmelig/langärmelig
brez rokavov ärmellos
pocukniti za rokav (jemanden) am Ärmel ziehen
stresti iz rokava figurativno (etwas) aus dem Ärmel schütteln

rokáv manche ženski spol

rečni (morski) rokav bras moški spol de rivière (de mer)
nabran rokav manche bouffante (ali à gigot)
brez rokavov sans manches
dolgi (kratki) rokavi manches longues (courtes)
iz rokava kaj stresti (figurativno) faire (ali produire, fournir) quelque chose sans (aucune) difficulté (ali en un tour de main)
zavihati rokave retrousser (ali relever) ses manches

rokàv sleeve; (rečni) branch of a river, backwater; (morski) channel

brez rokavov sleeveless
ki ima (dolge) rokàve (long-) sleeved
deska za likanje rokàvov sleeveboard
ščitnik za rokàve sleeve protector, oversleeve
obesiti se komu za rokàv to cling to someone's sleeve (tudi figurativno)
prišiti rokàve, opremiti z rokàvi to sleeve
iz rokàva stresti (figurativno) to throw off, to toss off, to do something offhand, to write, to speak extempore
zavihati rokàve to tuck up (to roll up) one's sleeves, (figurativno) to gird up one's loins, to pull up one's socks, to take off one's coat (and get down to work)
zavihaj rokàve! (figurativno) pull up your socks!

rokàv manga f

rečni (morski) rokav brazo m de río (de mar)
brez rokavov sin mangas
kratek (dolg, 3/4) rokav manga corta (larga, tres cuartos)
nabran rokav manga de farol (ali de jamón)
iz rokava stresti (fig) sacarse de la manga; improvisar
to se ne strese kar iz rokava eso no puede improvisarse, fam eso no se trae en la manga
zavihati (si) rokave arremangarse

rokavíca glove

boksarske rokavíce boxing gloves pl, mittens pl
rokavíca za mečevanje fencing glove
glacé rokavíce kid gloves pl; (palčnik) mitten, mitt
viteška, železna rokavíca gauntlet
pletene rokavíce knitted gloves
podložene rokavíce lined gloves
toaletna rokavíca washingglove, glove-sponge
usnjene rokavíce leather gloves
katero velikost rokavíc imate? what size do you take in gloves?
izgubil sem par k tej rokavíci I have lost the companion to this glove
natakniti rokavíce to pull on (ali to put on) one's gloves
odložiti, sleči rokavíce to pull off (ali to take off) one's gloves
z rokavícami ravnati s kom to handle someone with kid gloves
obravnavati stvar brez rokavíc (figurativno) to handle a matter with the gloves off
ta obleka se ti prilega kot rokavíca that dress fits you like a glove
vreči komu rokavíco (figurativno, izzvati) to throw down (ali to cast down) the gauntlet, to challenge

rokavíca gant moški spol

boksarska rokavica gant de boxe
glace rokavica gant glacé (ali de chevreau)
krznena, podložena rokavica gant fourré
rokavica za mečevanje gant d'escrime
rokavica s prsti gant à doigts
rokavica iz sukanca gant de fil
usnjena, kožnata rokavica gant de peau
zaščitna rokavica gant protecteur
železna rokavica gantelet moški spol
rokavica brez prstov mitaine ženski spol
obleči (sleči) rokavice mettre (ôter) ses gants, se ganter (se déganter)
z rokavicami ravnati s kom (figurativno) prendre des gants avec quelqu'un
vreči (sprejeti) rokavico (figurativno) jeter (relever) le gant

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

rompu, e [rɔ̃pü] adjectif polomljen, zlomljen, prelomljen; navajen (à na); seznanjen (à z), uveden (à v); mešan (barva); postán (vino)

à bâtons rompus s prekinitvami, v presledkih, brez zveze
rompu de fatigue zelo utrujen, zbit
rompu au travail navajen dela

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rōsa

A) f

1. bot. vrtnica (Rosa):
rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)

2. vrtnica; roža (cvet):
all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
un mazzo di rose šopek vrtnic
il mese delle rose maj
Pasqua di rose relig. Binkošti
non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano

3. skupina, krog:
la rosa dei candidati krog kandidatov

4. rdečica (na koži)

5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)

6.
rosa dei venti vetrovnica

7. zool.
rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli

B) m invar. roza, rožnata barva

C) agg. invar. roza, rožnat:
maglia rosa šport rožnata majica
stampa rosa rožnati tisk
vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist

rosa ženski spol roža, vrtnica; rdečica (na koži); (stropna) rozeta; rozeta (diamant); ogenj (draguljev); lepota

rosa de cien hojas, rosa centifolia stolista vrtnica
rosa enredadera vrtnica plezavka
rosa del Japón hortenzija
rosa musgosa roža mahovka; stolista vrtnica
rosa náutica (mor) vetrovnica (na kompasu)
color de rosa rožnata barva
esencia de rosas, aceite de rosa rožno olje
diamante rosa rozeta (diamant)
no hay rosa sin espinas ni rože brez trnov

rósa dew

brez róse dewless
rósa (cvet) mladosti dew of youth
večerna rósa evening dew
vlažen od róse wet with dew, dew-drenched
rósa pada the dew is falling

rose¹ [róuz]

1. samostalnik
roža, vrtnica, rožni grm
figurativno lepa ženska, krasotica, lepotica; rožnata barva
množina rožnat videz
medicina šen; simbol, emblem rože, ornament rože
arhitektura okno kot roža, rozeta; štrcalka (glavica) vrtnarske škropilnice
geografija, navtika vetrovnica (na kompasu)

the rose of najlepša od
rose of may narcisa
no bed of roses figurativno nobeno veselje (zabava)
path strewn with roses z rožami posuta pot, figurativno lagodno življenje
under the rose figurativno zaupno, na tihem, tajno, sub rosa
to be reposed on a bed of roses figurativno imeti zelo ugodne življenjske razmere, imeti z rožicami postlano življenje
it is not all roses ni vse tako rožnato, kot je videti
to gather roses of life uživati življenje, iskati življenjske užitke
to look at things through rose-coloured spectacles gledati (videti) stvari skozi rožnata očala, videti stvari v najboljši luči
no rose without thorns ni rože brez trna, figurativno vsaka prijetna stvar ima tudi kaj neprijetnega, popolne sreče ni

2. pridevnik
rožnat; rožni, rožnate barve

3. prehodni glagol
rožnato rdeče (po)barvati, pordečiti, rdeti (lica)

rose² [roz] féminin, botanique vrtnica, roža; architecture okroglo, večbarvno okno pri gotskih cerkvah

rose des Alpes planika, očnica
rose de Notre-Dame potonika
rose sauvage divja vrtnica
rose d'hiver, de Noël teloh
rose des vents, rose du compas vetrovnica (na kompasu)
eau féminin de rose rožnata (toaletna) voda
huile féminin de roses rožno olje
roman masculin, film masculin à l'eau de rose sentimentalen roman, film s srečnim koncem
envoyer quelqu'un sur les roses (familier) odbiti koga, dati komu košarico
découvrir le pot aux roses (figuré) odkriti tajnost, skrito spletko
ne pas sentir la rose smrdeti
être frais (fraîche) comme une rose imeti svežo, rdečkasto polt
il n'y a pas de rose sans épines (proverbe) ni rože brez trna

rough³ [rʌf] prehodni glagol
grobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja
neprehodni glagol
šport grobo igrati

to rough it imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašati
I had to rough it moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti

rough-and-ready [rʌ́fəndrédi] pridevnik
grobo obdelan, nedokončan, nedovršen; zasilen, začasen, praktičen; neizbirčen; primitiven, a uspešen

rough-and-ready speech govor brez priprave
a rough-and-ready worker hiter, a površen delavec

rough shod [rʌ́fšɔd] pridevnik
ostro podkovan

to ride (run, travel) rough shod brezobzirno jahati (voziti)
to ride rough shod over s.o. figurativno pregaziti, poteptati (koga); biti brez sočutja, brezobziren (do koga), tiranizirati (koga)

roulette [rulɛt] féminin kolesce, kolešček; ruleta (vrsta hazardne igre)

roulette de pâtisserie slaščičarsko kolesce (za rezanje testa)
roulette russe (figuré) dvoboj z revolverjem, katerega bobenček vsebuje le dve krogli, a za njuno mesto (v bobenčku) strelca ne vesta
(familier) roulette de dentiste rezkalo, stružnica
patins masculin pluriel à roulettes kotalke
patinage masculin à roulettes kotalkanje
fauteuil masculin, table féminin à roulettes naslanjač, miza na koleščkih
(populaire) vache féminin à roulettes policist na biciklu
fouer à la roulette igrati ruleto
gagner une grosse somme à la roulette prligrati veliko vsoto denarja pri ruleti
cela marche, cela va comme sur des roulettes to gre kot namazano, brez kake ovire

round² [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače