Franja

vodíti guiar; conducir; gobernar; administrar ; (obrat, orkester, časopis) dirigir ; (zborovanje ipd) presidir

dati, pustiti se voditi od koga dejarse guiar por alg, seguir las indicaciones de alg
voditi koga za nos (fig) burlarse de alg, fam traer al retortero a alg
voditi vojno proti komu hacer la guerra a alg
voditi s seboj traer consigo, llevar consigo

vodnar samostalnik
tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Vízöntő [znamenje] ▸ vízöntő [oseba]Vezani vodnarji se bodo posvetili partnerju in otrokom. ▸ A kapcsolatban élő vízöntők a partnereiknek és a gyermekeiknek szentelik magukat.
Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
V znamenju vodnarja je rojeno neverjetno število izumiteljev in znanstvenikov. ▸ Hihetetlen számú feltaláló és kutató született a Vízöntő jegyében.

Vodnar samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ VízöntőUran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ VízöntőLjudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.

vôjen -ôjna, -o of war, war(-); wartime

v vôjnem času in wartime, during the war
vôjna akademija military academy, staff college
vôjen, -ôjna, -o cilj war aim
vôjna cona war zone
vôjna bremena war burden
vôjni davek war tax, contribution
vôjni dobičkar war profiteer
vôjni dolg war debt
vôjna doklada field allowance, allowance for service in the field
vôjni dopisnik war correspondent, war reporter
vôjna grožnja threat(s) of war
vôjni hujakač warmonger
vôjni invalid disabled ex-soldier
vôjno gospodarstvo wartime economy
vôjna industrija war industry
vôjna ladja warship, man-of-war, (bojna) battleship, (oklopnica) ironclad, dreadnought
vôjno letalo warplane, military aircraft
vôjna luka naval port
vôjni material war material
vôjna krivda war guilt
vôjni minister minister of war, VB Secretary of State for War, ZDA Secretary of War
vôjna mornarica navy; naval force
vôjno ministrstvo VB War Office, ZDA War Department, ZDA pogovorno pentagon
vôjni načrt war plan
vôjna nevesta war bride
vôjna napoved declaration of war
vôjna nevarnost (figurativno) war clouds pl
vôjna obveznica, zadolžnica war bond
vôjna oprema war equipment, armament
vôjna odškodnina war indemnity
vôjno posojilo war loan
vôjno pozorišče war zone, ZDA theatre of war
vôjni plen war booty, loot, spoils pl
vôjne priprave preparations pl for war
vôjna pripravljenost national war preparedness
vôjno poročilo war communiqué
vôjno pravo laws pl of war
vôjna psihoza war fever
vôjna sirota war orphan
vôjno sodišče court-martial, pl -s, courts-martial
vôjno stanje state of, war, war footing
vôjni stroški costs of war, war expenditure
vôjne strahote (pesniško) the dogs of war
vôjna sredstva (denar) (pesniško) sinews pl of war
vôjni ujetnik prisoner of war (P.O.W.)
vôjno ujetništvo war captivity
vôjna vdova war widow
vôjna veščina art of war, war strategy, tactics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôjen, -ôjna, -o zločin, zločinec war crime, war criminal
proces proti vôjnim zločincem war crimes trial
vôjna zvijača stratagem
vôjna sreča contingencies pl of war

vôjen de guerre

v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vôjska army; troops pl; (vojna) war

črna vôjska reserve(s); VB Territorial Army and Volunteer Reserve
vstopiti v vôjsko to join up

vojskováti se (-újem se) imperf. refl.

1. guerreggiare, fare la guerra, essere in guerra; combattere:
vojskovati se s sosednjo državo essere in guerra col paese vicino

2. pren. (prizadevati si za kaj) battersi:
vojskovati se za pravice battersi per i diritti

vòl (vôla) m

1. bue (pl. buoi)
vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
orati z voli arare coi buoi
par volov paio di buoi
delati, garati kot vol lavorare come un negro
tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo

volilna pravica ženski spol das Wahlrecht, die Wahlberechtigung
volilna pravica s cenzusom das Zensuswahlrecht
pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
ženska volilna pravica das Frauenstimmrecht
državljan brez volilne pravice der Passivbürger
spodnja starostna meja za pridobitev volilne pravice das Wahlalter

vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
2. (dišava) ▸ illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

3. (voh) ▸ szaglásTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
4. (o občutku) ▸ illat, szagPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.

vos|ek [ó] moški spol (-ka …) das Wachs (tudi kemija); -wachs (cepilni agronomija in vrtnarstvo Baumwachs, karnavba Carnaubawachs, loščilni Bohnerwachs, modelirni Formwachs, naravni, čebelni Bienenwachs, parafinski Paraffinwachs, rastlinski Pflanzenwachs, za poliranje Polierwachs, za sveče Kerzenwachs, zemeljski Erdwachs)
pečatni vosek Siegellack
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs, figurativno pflaumenweich
odtis v vosek der Wachsabdruck
rumen kot vosek wachsgelb
figura iz voska die Wachsplastik
odstranjevanje voska tehnika die Entparaffinierung
plast voska die Wachsschicht
postopek s taljenim voskom das Wachsausschmelzverfahren

voz¹ [ó] moški spol (-a; -ovi) der Wagen (bojni Streitwagen, Kampfwagen, lovski Jagdwagen, s pridelki Erntewagen, za seno Heuwagen); dvovprežni/večvprežni: der Mehrspänner, enovprežni: der Einspänner; transportni: das Fuhrwerk; majhen, ročni: der Karren
voz s ponjavo, pokrit voz der Planwagen
figurativno sončni voz der Sonnenwagen
Tespisov voz (potujoče gledališče) der Thespiskarren
Mali voz astronomija Kleiner Bär, Kleiner Wagen
Veliki voz Großer Bär, Großer Wagen
en voz (količina) die Fuder
(sena die Heufuder), eine Fuhre, eine Wagenladung
voznik voza (vprege) der Fuhrmann
promet z vozovi (z vprežnimi vozili) der Fuhrwerkerverkehr
vpreči konje v voz Pferde vor den Wagen spannen
ne pustiti se vpreči v voz figurativno sich nicht einspannen lassen

vozáriti (-im)

A) imperf.

1. carreggiare

2. pren. guidare, condurre:
vozariti avtomobil guidare l'automobile

B) vozáriti se (-im se) imperf. refl. (voziti se) andare (con mezzo di trasporto):
vozariti se na kolesu, s kolesom andare in bicicletta
vozariti se v avtomobilu andare in automobile

vôzel (-zla) m

1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
navadni vozel nodo comune
okrasni vozel nodo d'amore
dvojni vozel nodo doppio
skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
alp. varovalni vozel nodo delle guide
ladijski vozli ekst. nodi marineschi
navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
obrt. mrežni vozel nodo a rete
tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

7. fiz. nodo di oscillazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
pren. gordijski vozel nodo gordiano
anat. živčni vozel ganglio nervoso

vozíti (avto) to drive; (bicikel) to ride; (voz) to cart; to transport; to convey by vehicle

brezobzirno vozíti (divjati) to drive recklessly, pogovorno to blind along
trajekt redno vozi po reki the ferryboat plies the river
ta vlak vozi vsako uro this train runs every hour
vozíti se z biciklom to cycle, to ride a bicycle
vozíti se z avtom to drive a car, to motor
z avtobusom se vozíti to go by bus, to ride in a bus, to go for a bus ride
vozíti se z vozom, na vozu to ride in a cart
vozíti se z ladjo to go by boat, to sail
vozíti se s sanmi to ride in a sleigh, to go for a sleigh ride
vozíti se z vlakom to go by train (ali by rail)

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vozi|ti se (vózim) fahren, naokoli: herumfahren, umherfahren
voziti se na črno schwarzfahren
voziti se na delo zur Arbeit fahren, v drug kraj: pendeln
voziti se z avtom Auto fahren
voziti se s kolesom [radfahren] Rad fahren
voziti se s čolnom Boot fahren
voziti se s skirojem rollern

voznik moški spol (-a …) der Fahrer, motornega kolesa: Motorradfahrer, avtomobila: Autofahrer; motornega vozila: der Fahrzeuglenker, Kraftwagenführer, Fahrzeugführer; voza: der Fuhrmann, der Fuhrwerker
voznik tovornjaka der Lastkraftwagenführer, Lastkraftwagenfahrer, Lkw-Fahrer, Fernfahrer
(nepoklicni Nichtberufsfahrer, poklicni Berufsfahrer, preskusni Testfahrer, avtobusa Busfahrer, kolesa z motorjem Mofafahrer, tricikla Dreiradfahrer, viličarja Gabelstaplerfahrer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unfallfahrer, Unglücksfahrer
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder
voznik, ki vozi v napačno smer der Falschfahrer, na avtocesti: der Geisterfahrer
voznik, ki zavija der Abbieger
voznik s preveliko količino alkohola v krvi der Promillesünder
kandidat za voznika motornih vozil der Fahrschüler
pobeg voznika po nesreči die Fahrerflucht