Franja

internat [ɛ̃tɛrna] masculin vzgojni zavod s šolo in vso oskrbo, notranja šola, internat; življenje v internatu; mesto asistenta zdravnika

internat de jeunes filles dekliški internat
internat d'un lycée gimnazijski internat

internation [intənéišən] samostalnik
internacija
ameriško, trgovina pošiljka robe v notranjost dežele

internationalisation [-lizasjɔ̃] féminin razglasitev česa za mednarodno; mednarodno upravljanje ali uporabljanje; razvoj v mednarodnem merilu; internacionalizacija

interne [ɛ̃tɛrn] adjectif notranji, interni; masculin učenec, ki stanuje v zavodu, zavodar, internist; pomoini zdravnik, zdravnik asistent

interné, e [ɛ̃tɛrne] adjectif interniran, ki je v internaciji; masculin, féminin interniranec, -nka

internés politiques politični interniranci

interner [ɛ̃tɛrne] verbe transitif internirati, omejiti komu svobodo gibanja, zapreti ga; določiti bivanje (pod nadzorstvom) v drugem kraju, konfinirati; médecine spraviti v bolnico za duševno bolne

interner un dément dangereux internirati nevarnega blazneža

in-terō -ere -trīvī -trītum „vdrgniti“, vtreti (vtirati), natreti (natirati), (na)drobiti v: eo i. Cat. noter, aliquid potioni Plin., aliquid ex aceto Plin., panes in alveolo Vulg., nuces Col., intrito cibo plena lagoena Ph.; preg.: tute hoc intristi (= intrivisti); tibi omne est exedendum Ter. ali tibi quod intristi (= intrivisti) exedendum est Aus. = kar si si nadrobil (= skuhal), moraš pojesti; pt. pf. intrītus 3 nadrobljen: i. panis in aquam Varr., hordeum in aquā Varr. namočen; subst. intrīta -ae, f
a) v mrzlo tekočino nadrobljena jed, drobljanka: intrita panis e vino Cels., Plin. v mrzlo oslajeno vino nadrobljen kruh.
b) testo, zmes, masa, glina: laterum Plin. za opeko; tudi intrītum -ī, n = intrīta a): intritum lacte confectum Ap.

interosculate [intərɔ́skjuleit] neprehodni glagol
preiti drug v drugega, predreti drug v drugega
biologija tvoriti vmesen člen

interpage [intəpéidž] prehodni glagol
vriniti med liste v knjigi

interpellate [intə́:peleit] prehodni glagol
interpelirati; seči komu v besedo z vprašanjem

interpellātiō -ōnis, f (interpellāre)

1. pretrga(nje), pretrg(a), ustavljanje, oviranje, motenje, motež: in litteris sine ullā interpellatione versor Ci., i. opportuna Plin. iun., sine interpellatione Suet.; occ. ugovarjanje, ugovor, presekanje besede, seganje v besedo: Plin. iun., interpellationem mei familiaris non pertimescam Ci.; kot ret. t. t.: Q.

2. tožba pred sodiščem: Icti.

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

interpénétrer, s' [-tre] medsebojno se prepletati, prodirati eden v drugega

la politique et l'économie s'interpénètrent profondément politika in gospodarstvo sta tesno povezana med seboj

interpolate [intə́:pəleit] prehodni glagol
interpolirati, vriniti, vložiti, vstaviti (v tekst)
matematika interpolirati, vstavljati vmesne vrednote v metamatično zaporedje

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

interposition [intə:pəzíšən] samostalnik
vrinjenje, vmešavanje, poseganje v kaj, posredovanje

interposition [-zisjɔ̃] féminin postavitev med dva predmeta; vmesni položaj; figuré poseg v, posredovanje, intervencija; juridique substitucija (neke osebe za drugo osebo za dosego nezakonitih ugodnosti)

interrelate [intəriléit]

1. prehodni glagol
spraviti v medsebojen odnos

2. neprehodni glagol
biti v medsebojnem odnosu

interrelato agg. v medsebojnem odnosu, v medsebojni zvezi

interrogātīvus 3 (interrogāre) = (gr. ἐρωτηματικός) k vprašanju spadajoč, sprašujoč, vprašalen: adverbia Prisc.; adv. interrogatīvē (naspr. respōnsīvē) vprašalno, vpraševaje, spraševaje, v vprašanjih, v obliki vprašanj(a), z vprašanji: Tert., Prisc.