Franja

mílost (-i) f

1. grazia:
biti pri kom v milosti essere nelle grazie di qcn.

2. pren. (usmiljenje, sočutje) pietà, compassione; generosità

3. (naslov za fevdalnega gospoda):
vaša milost Vostra Grazia

4. rel. grazia:
božja milost grazia divina
obsoditi koga brez milosti condannare qcn. senza pietà
pren. vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti na milost in nemilost izročen komu essere, trovarsi alla mercè di qcn.

5. bot.
božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)

mílost gracia f ; merced f ; misericordia f ; piedad f , clemencia f ; favor m

milost! ¡piedad!; ¡misericordia!
Vaša milost vuestra merced
po božji milosti por la gracia de Dios
biti v milosti pri kom estar en gracia cerca de alg
predati se na milost in nemilost komu entregarse a la merced de alg, voj rendirse incondicionalmente
priti v milost pri kom caer en gracia a alg
prositi za milost pedir misericordia

Miltiadēs -is ali -ī, acc. -em in -ēn, m (Μιλτιάδης) Miltíad, vladar v traškem Hersonezu od l. 518 do 493, vrhovni poveljnik atenske vojske v bitki pri Maratonu l. 490: N., Ci., Sen. rh.

mimogrede [é]

1. (spotoma) im Vorbeigehen; im Gehen
mimogrede se oglasiti pri kom vorbeischauen, vorbeisehen

2. (na hitro) so nebenbei, im Vorübergehen

3. (z lahkoto) spielend, nebenbei, im Handumdrehen

4. (takoj) im Nu

5. omeniti: beiläufig, gesprächsweise, obenhin
mimogrede rečeno nebenbei gesagt

Mincius -iī, m Míncij, reka pri Mantovi (zdaj Mincio): L., V., Plin. Od tod Minciadēs -ae, m Mincijád = rojen v bližini Mincija = Vergilij: Maro Iuvenc.

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

mineral samostalnik
1. (rudnina) ▸ ásványDiamant je najtrši mineral na svetu. ▸ A gyémánt a világ legkeményebb ásványa.
Zbiranje mineralov postaja tudi pri nas vedno bolj razširjen hobi. ▸ Az ásványgyűjtés nálunk is egyre elterjedtebb hobbivá válik.
Povezane iztočnice: sekundarni mineral, silikatni mineral, mafični mineral, bistveni mineral, glineni mineral

2. pogosto v množini (hranilo) ▸ ásványi anyagSurova hrana je polna encimov, vitaminov in mineralov. ▸ A nyers étel tele van enzimekkel, vitaminokkal és ásványi anyagokkal.
Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. ▸ A kalcium a leggyakoribb ásványi anyag a szervezetben.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)

1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.

2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.

Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.

ministerium -iī, n (minister)

1. (po)strežba, služba, službovanje, posel, oskrbovanje, oskrba, uprava, upravljanje: V., Val. Max., Petr., Aur., Amm., aquila velut ministerio missa L. za strežbo, quod ministerium (sc. coqui) fuerat, ars haberi coepta (o kuharstvu) L., ministerium alicui facere Iust. ali praestare, exhibere Icti. (po)streči komu ali koga, partita ducibus multitudinis ministeria esse L., corpora ali membra fessa diurnis ministeriis O. od dnevnih opravil, m. nauticum L. mornarska služba, imperii L., poculorum Serv. točajstvo, služba točaja, adhibere aliquem ad ministerium L. k strežbi pri žrtvovanju, ministerio fungi L. kako službo opravljati; cameli iumentorum imperiis funguntur L.; m. pedum Plin.; ministerium = pomoč: Catonis Vell., obiit autem, ut opinio fuit, fraude Tiberi, ministerio et opera Cn. Pisonis Suet., quam ut esset cuius ministerio ac fraudibus liberos Germanici circumveniret Suet.

2. meton. pomočniki, pomagači, strežniki, služabniki, sluge, posli, (strežno) osebje: Plin., scribarum ministerium L., principi ministeria circumdare T., ministeria magistratibus et sacerdotibus conscribere T. nižje uradnike, atratum coquinae ministerium Amm., aulicum Lamp. dvorni služabniki, ministeria vini atque convivii Hier., varia arenae ministeria Suet.
b) namizna posoda, posodje, jedilni servis, namizje (= pribor in servis): Paul., ducentarum librarum argenti pondus ministerium Lamp.

ministra -ae, f (fem. k minister)

1. strežnica, služabnica, služkinja: ministrae virgineae O. = vestalke, pariente ministrā O. vestalka Silvija, multarum artium ministrae manus Ci.; pri kristjanih: ancillae, quae ministrae (= diaconissae) dicebantur Plin. iun.

2. pomagačica, pomočnica, svetovalka, pospeševalka: pacis bellique ministrae V., poenae L., caedis Cu., littera sermonis ministra O., ut omnes (sc. artes) comites ac ministras (po novejših izdajah ministratrices) oratoris diceres Ci., huic facinori tua domus ministra esse non debuit Ci., dei ministra insula T.

ministrírati (-am) imperf. rel.
ministrirati pri maši servire la messa
ministrirati pri obredih servire gli uffici divini

Mīnō-taurus -ī, m (Μινώταυρος Minojev bik) Minotáver, pošast z bikovo glavo, ljudožerski sin Minojeve soproge Pazifaje in bika poslanega od Pozejdona na Kreto, poistoveten s feničanskim bikoglavim Molohom, ki so mu žrtvovali otroke (prim. Mīnōs 2.). Jedro te bajke je zaton Molohovega bogočastja v Atiki (na otoku Minoja (Mīnōa) pri Megari): V., O., Plin., Veg., Hyg., Serv., P. F.; šalj.: offensione Minotauri (= Calvisii et Tauri) Ci. ep.

mir³ moški spol (-u …)

1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!

3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos

5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

6.
mir srca Frieden des Herzens

7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig

mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

grožnja za mir amenaza f para la paz
pipa miru pipa f de paz
javni mir el orden público
oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
nočni mir calma f de la noche
separatni mir paz f por separado
duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
svetovni mir paz f mundial
mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
v času miru en tiempo(s) de paz
zaradi miru para tener paz
sklenitev miru conclusión f de la paz
nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
prositi za mir solicitar la paz
živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz

miraculé, e [-küle] adjectif čudežno ozdravljen ali rešen

les miraculés du tremblement de terre po čudežu pri potresu rešene osebe

mirón, -ona pazljivo gledajoč; zijalast

mirónm zijalo; gledalec (komar) pri kartanju
hacer el papel de mirón biti nem gledalec

mir|ovati (-ujem)

1. promet, proces, stroji, njiva, orožje: ruhen; (stati) srce, stroji, promet, figurativno čas: stillstehen
nikoli ne mirovati roke ipd.: nie ruhen
pustiti/dati, da miruje [ruhenlassen] ruhen lassen

2. (biti pri miru) ruhig sein; (dati mir) Ruhe geben; (ne se premikati) in Ruhe sein/bleiben; stillhalten; leže: [stilliegen] stillliegen; sede: stillsitzen; stoje: stillstehen

3.
ne mirovati, preden/dokler (ne odnehati) nicht eher ruhen, als bis …/nicht ruhen und rasten, bis …/weder ruhen noch rasten wollen, bis … (ne bo prej miroval, dokler ne bo dosegel namena er ruht nicht eher, als bis er sein Ziel erreicht hat; ni miroval, dokler ni realiziral svoje zamisli er ruhte und rastete nicht/er wollte nicht ruhen noch rasten/er wollte weder ruhen noch rasten, bis er seine Idee verwirklicht hatte)