Franja

fantasticheria f sanjarjenje; fantaziranje:
non perderti in fantasticherie! nikar ne fantaziraj!

fant moj frazem
neformalno (za izražanje poudarka) ▸ fiacskám, fiam, öcsém
Hja, fant moj, sreča te je pravkar zapustila in se nasmehnila meni. ▸ Hát, fiacskám, a szerencse éppen az imént pártolt el tőled és mosolygott rám.
Fantje moji, z vami je res hudo! ▸ Fiacskáim, veletek tényleg gond van!
Fant moj, tako pa ne gre! ▸ Fiacskám, ez így nem megy!

far² [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno

as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj

far (po drugih fār, pravzaprav farr, kakor so tudi izgovarjali), farris, n (prim. osk. in umbr. far = lat. far; prim. sl. brašno)

1. pira, pirjevica, (pšenici podobno žito): Ca., Varr., Col., Plin., Val. Fl., Pers., Iuv., Stat., farris acervus V. kup žita, flava farra V. rumeno pirno zrnje, farris seges L., dura farra Q. (po izročilu je pira najstarejše žito na rimskih tleh); farra tamen veteres iaciebant (so sejali), farra metebant O. jedli so to žito kot žgance ali kot kruh.

2. meton.
a) pirna moka, (trgana) moka: Ca., Col., Mel., percontor, quanti olus ac far H.; occ. darilna moka: f. pium V., Tib., Arn., mollivit aversos penatīs farre pio H., farre litabo Tib., salsa farra, torrida cum mica farra O.
b) kruh: cui satis una farris libra foret H., membra gruis sparsi sale multo non sine farre H. ne brez nastrganega kruha, torej „žerjava, ovaljanega in pečenega v nastrganem kruhu“, sordes farris mordere canini Iuv. pirni kruh za pse (= pasjo hrano jesti), selibra farris Suet.

fără prep.

1. brez
□ fără să conj. ne da bi

2. mat. minus
□ este ora 12 fără zece minute ura je deset minut do dvanajstih

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

farina f

1. moka:
farina bianca bela moka
farina gialla koruzna moka
fior di farina najfinejša moka
non è farina del tuo sacco pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
vendere semola per farina pren. komu kaj natvesti, prodajati kaj kot čisto zlato
farina netta, schietta pren. poštenjak
PREGOVORI: la farina del diavolo se ne va in crusca preg. nepošteno pridobljeno, hitro zgubljeno

2.
farina d'ossa kostna moka
farina fossile fosilna moka

farther² [fá:ðə] prislov
dalje; razen tega, še

I'll see you farther first še na misel mi ne pride

farthing [fá:ðiŋ] samostalnik
četrtpenijski novec

not to care a brass farthing prav nič se ne meniti
not worth a brass farthing prav nič vreden, zanič

fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

2. metaf.
a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
b) (zemeljski) pas: M.
c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.

fashion¹ [fǽšən] samostalnik
oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
after the fashion of po, kot
in (the) fashion moderen, moden
out of fashion zastarel, nemoderen
to come into fashion postati moden
to go out of fashion priti iz mode
to set a fashion vpeljati modo
to follow the fashion po modi se ravnati
in one's own fashion po svoje
to walk crab fashion iti rakovo pot
to set the fashion voditi v modi
the latest fashion zadnja moda
rank and fashion imenitniki
at the height of fashion po najnovejši modi

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

father¹ [fá:ðə] samostalnik
oče; prednik; pater, duhovnik; starešina; utemeljitelj; senator

fathers predniki, mestni očetje
adoptive father očim, krušni oče
to be gathered to one's fathers zapustiti ta svet, umreti
Father of lies vrag, hudič
like father like son jabolko ne pade daleč od drevesa
the wish is father to the thought kar želimo, da bi bilo res, najraje verjamemo
from father to son iz roda v rod
Father Christmas dedek Mraz
Father of Waters reka Mississippi

fatīgō -āre -āvī -ātum (iz *fatis upehanost in agō; prim. fatim, adfatim, fessus (nam. *fassus))

1. do upehanosti gnati, goniti, poditi, dreviti: equos V., Vop., quadrupedem citum ferratā calce V., armenta sole V., cervos iaculo cursuque V., iuvencûm terga hastā V., iumenta Iuv.; pren.: deus fatigat os rabidum (vatis) V.; occ. utruditi, upehati;
a) telesno: in iactando membra Lucr., pugnā atroci se f. L., saevientem fatigat contumacia Col., f. famulas velleribus Val. Fl., vocem Q., Graecos bellis Iust.; pesn.: dentemque in dente fatigat O. in neprestano drgne, lolium tribialique fatigant triticeas messes O. ne dajo pšenični žetvi uspevati; abs.: amoenum iter … minus fatigat quam … Q.; v pass.: itinere, magno aestu fatigati C., neque insomniis neque labore fatigari S., ludo et somno fatigatus H. iuga demere bobus fatigatis H., fatigati stando L.
b) duševno: ne plura enumerando fatigemus lectores N., taedio se fatigaturos hostem censebant L., haec brevior via discentem non … fatigabit Q., fortunam suam nimis onerando f. Iust.

2. pren.
a) zdelati, zmučiti, trapiti, pestiti, potreti, tlačiti, vznemiriti, nadlegovati; α) telesno: Creta per triennium Romanos exercitus fatigaverat Vell., f. ora osculis Val. Fl. ali dextram osculis T. neprestano poljubljati, nihil aeque quam inopia aquae fatigabat T.; pesn.: f. silvas V. nadlegovati gozdove (z neprestanim lovom) = neprestano v njih loviti, olli remigio diem noctemque fatigant V. neprestano (noč in dan) veslajo, Iuno mare, terras, caelum metu fatugat V. f. noctem Pr. brez spanja prebiti, prebedeti, sonitu vicina O. (o reki), arma Val. Fl. neprestano nositi; v pass.: fures non verbis, sed carcere fatigandi sunt Ci., verberibus, tormentis, igni fatigati Ci., fatigatus suppliciis S. ali fame N. corpore fatigabatur T. trpel je telesne bolečine, plebes acri annona fatigabatur T. β) duševno: f. aliquem verbis Ci., secundae res sapientium animos fatigant S., f. se S., aeternis consiliis animum H., gravior ira fatigat cunctantem T., cura me fatigat Cl.
b) occ. α) (s prošnjami) omehčati, nadlegovati, tiščati v koga, moledovati: cum per aliquos dies fatigassent singulos precibus L., Hersilia coniunx precibus raptarum fatigata L., prece quā fatigent virgines Vestam? H., gemitu maestāque f. voce Iovem, questu superos Val. Fl., deos votis T., aspernantem lacrimis T., querelis sociorum fatigari Iust.; tudi brez abl. (s čim?): divôm numen Lucr., numina Stat., deos T.; s finalnim stavkom: uti concederet a fratre fatigatus S., quos ego audio fatigare vos singulos, nequid de absente statuatis S.; z de: f. de profectione Amm. β) neprestano (z besedami) naganjati, priganjati koga, prigovarjati mu: socios fatigat: vigilate, viri! V. Martem fatigant V. burno zahtevajo boj. γ) koga vleči (zafrkavati), zbadati, dražiti: Sid., in conviviis iocis omnes f. Iuv.

fatīscor -scī (fatīgō)

1. razpokati, razmakniti se, razpasti: Stat., Gell., pinguis tellus numquam fatiscit V. se ne razdrobi, saxis solida acra fatiscunt V. razpočijo, accipiunt (naves) imbrem rimisque fatiscunt V. zazevajo, fatiscit ianua Tib. se odpro, f. domus Val. Fl., unda Prud., navis carie fatiscens Amm.; kot dep.: non delubra deûm … fessa fatisci Lucr.

2. pren. upehati se, obnemoči, opešati, omahniti, oslabeti: Sil., Stat., Aus., Amm., ne fatiscat Plin. (o čebelji matici), ovis, solum fatiscit Col. fatiscens proruit Val. Fl., exercitus per inopiam fatiscebat T., donec fatisceret seditio T., dum scriptores copiā fatiscerent T.; kot dep.: Varr. ap. Non., Fr., videmus … aevo fessa fatisci Lucr.; numquam fatiscar z inf.: Pac. fr.; haut fatiscar, quin … Acc. fr.

fatto¹ agg.

1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj

4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj

faubourien, ne [foburjɛ̃, ɛn] adjectif predmesten; masculin prebivalec predmestja

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

Faxe, die, (-, -n) spakovanje (Faxen machen spakovati se, "frise pokati); figurativ norčija, norčije, neumnost (Faxen im Kopf haben imeti same neumnosti v glavi); mach keine Faxen! ne delaj cirkusa!, (keine Ausflüchte) nobenih izgovorov!