Franja

pose|či [é] (-žem) posegati

1. z roko kam: greifen in (poseči globoko v žep tief in die Tasche greifen), langen (v kaj hineinlangen, gor hinauflangen)
figurativno poseči naprej vorgreifen
poseči po greifen nach/zu (po orožju zu den Waffen greifen, po skrajnem sredstvu zum letzten Mittel greifen, po posebni zvijači tief in die Trickkiste greifen)

2. na široko, pri pripovedovanju ipd.: (weit) ausholen, ausgreifen

3.
poseči vmes (ukrepati, intervenirati) einschreiten, eingreifen, sich einschalten, z energičnimi ukrepi: durchgreifen
med sprti strani: dazwischentreten

posést posesión f

nedovoljena posest orožja tenencia f ilícita de armas
zemljiška posest propiedad f inmueble; bienes m pl raíces
dati komu kaj v posest dar posesión de a/c a alg
biti v posesti estar en posesión
vzeti v posest kaj tomar posesión de a/c

positive¹ [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
matematika pozitiven (positive sign znak plus)
fizika, elektrika, fotografija pozitiven
medicina pozitiven

filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
pogovorno a positive nuisance prava nadloga
proof positive neovrgljiv dokaz
to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj

poskrbéti

poskrbeti za kaj cuidar de a/c
poskrbeti da ... tomar las precauciones necesarias para que (subj)...

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
imeti težke posledice être lourd de conséquences
imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
plačati posledice payer la casse
treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos

poslúšati écouter, ouvrir (ali prêter) l'oreille

poslušati kaj prêter attention à, écouter quelque chose
poslušati koga écouter quelqu'un, prêter l'oreille à quelqu'un
pazljivo poslušati dresser (ali tendre) l'oreille
poslušati ukaz déférer à un ordre
koga napeto poslušati être pendu aux lèvres de quelqu'un
le z enim ušesom poslušati n'écouter que d'une oreille
napeto poslušati écouter avidement (ali de toutes ses oreilles), être tout oreilles
trenutek! poslušajte vendar! écoutez donc!

poslúšati escuchar

poslušati kaj escuchar a/c, prestar atención a a/c
poslušati koga escuchar (ali hacer caso) a alg; (ubogati koga) obedecer a alg
poslušati radio escuchar la radio
poslušati nasvet atender el consejo de alg
poslušaj! ¡escucha!

posráti (-sérjem)

A) perf. tr. ➞ srati

1. vulg. sporcare con le feci, cacare su

2. pog.
posrati ga fare una marronata, una stupidaggine

B) posráti se (-sérjem se) perf. refl. vulg. farsela addosso:
posrati se na koga, na kaj fregarsene di qcn., di qcs.; cacarsi qcn., qcs.
posrati se pred kom cacarsi sotto, di fronte a qcn.

posréčen felicitous; (dobro izbran) well-chosen

posréčen izraz a felicitous expression
posréčen tip (figurativno) a comical fellow
ti si pa posréčen! you are funny!, you are a one!
posréčeno (zelo spretno) izraziti kaj to phrase something with felicity

posrédi adv. frammezzo, dietro:
kaj je posredi, da ni prišel come mai non è venuto
če je stroj odpovedal, je najbrž posredi tovarniška napaka se la macchina non funziona, sarà per un difetto di fabbricazione

posrijèdi (ijek.), posrédi (ek.) prisl.: šta je tu posrijedi za kaj gre tukaj?; tu je posrijedi lukavstvo tu gre za zvijačo; po srijedi sobe su namješteni stolovi, po sredi sobe su namešteni stolovi po sredini sobe stoje mize

possess [pəzés] prehodni glagol
imeti v lasti, imeti v posesti; obvladati (jezik, čustva)
figurativno navdahniti, obsesti (with s, z)

to possess one's soul in patience potrpežljivo čakati, potrpeti
to possess o.s. of s.th. polastiti se, prisvojiti si
what possessed him to do it? kaj ga je obsedlo, da je to storil?

possessed [pəzést] pridevnik
ki ima (of kaj)
obseden (by, with)
ki se obvlada, miren
slovnica vezan z genetivom

like a man possessed kot obsedenec, kot nor
ameriško like all possessed kakor blazen
everyone possessed of reason vsak pameten človek

possession [pəzéšən] samostalnik
posest, lastništvo
množina zemljišče, nepremičnine
figurativno obsedenost
figurativno obvladanje (čustev), navdahnjenost (by)

pravno actual possession neposredna posest
pravno adverse possession priposestvovanje
pravno naked possession stvarna posest
to be in the possession of s.o. pripadati komu
to be in the possession of s.th. imeti kaj
to put in possession of oskrbeti koga s čim
to come into possession of dobiti v last
to take possession of vzeti (v posest), prisvojiti si
to have (gain) possession of a woman spolno občevati (z žensko)

possession [pɔsɛsjɔ̃] féminin posest; posestvo; užitek, uživanje; religion obsedenost

possession exclusive, de fait, légitime, illégitime (ali: injuste) izključna, dejanska, zakonita, nezakonita posest
possession foncière posestvo
possession d'une langue étrangère znanje, obvladanje tujega jezika
possession de soi oblast nad samim seboj, osveščenost
envoi masculin en possession pravica do prevzema (nastopa) dediščine
s'assurer la possession de quelque chose zagotoviti si posest česa
erarer en possession priti do posesti
être en possession biti v posesti, imeti (de quelque chose kaj); uživati (de quelque chose kaj)
je suis en possession de votre lettre prejel sem vaše pismo
prendre possession de quelque chose vzeti kaj v posest, prisvojiti si kaj, polastiti se česa

possibilitās -ātis, f (possibilis) zmožnost, sposobnost narediti kaj, možnost, moč, posibilitéta: Arn., Vulg., Pall., medebatur ergo suis quisque vulneribus pro possibilitate vel curantium copia Amm., ex hac divinandi possibilitate Amphiaraus Mopsusque celebrati M., prima me in Latinam vocem pellexit industria ac fandi possibilitatem per scholas Ausonas comparavit M., denique etiam hoc de eius sacrae virtutis possibilitate persuasum M., item secunda hebdomas pubertatem movet gignendique possibilitatem, tertia florem genarum M.

pos-sīdō -ere -sēdī -sessum (iz potis oz. pote in sīdō) (pre)vzeti v posest, zasesti, osvojiti kaj, polastiti se česa: Naev. fr., C. idr., illam (sc. navem) aegrotus possedit Corn., aer omne necesse est possidat inane Lucr., non est ausus meam domum p. Ci., bona sine testamento possederat Ci., publice possidere Ci. zaseči, konfiscirati, zarubiti, ne essent loca munita, quae hostes possiderent N., militis bona possidere L., quaestores in bona eius publice possidenda missi sunt L. epit. da bi zasegli (konfiscirali, zarubili), quos (sc. agros) armis possederint C., possedit cetera pontus O., umor ultima possedit O., ut fecundissimum hoc solum vosque ipsos possiderent T., possessa Achaia T.; pren.: brevi tempore totum hominem totamque eius praeturam Ci.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

postáti¹ (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?