Franja

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.

masculin, e [maskülɛ̃, in] adjectif moški; moškega spola; masculin, grammaire (= genre masculin masculin) moški spol

confection féminin masculine moška konfekcija
ligne féminin masculine moška linija, moški rod
main-d'œuvre masculine moška delovna sila
métier masculin masculin moški poklic
mode(s) féminin, (pluriel) masculine(s) moška moda
rime féminin masculine rima, ki se ne končuje na nemi e
sexe masculin masculin moški spol, moške osebe, moški

masqué, e [maske] adjectif maskiran, zakrinkan; skrit

bal masculin masqué ples v maskah, maškerada
tir masculin masqué maskirano streljanje (z indirektnim merjenjem)

massacrant, e [-krɑ̃, t] adjectif, familier neznosen, odvraten

massiccio

A) agg. (m pl. -ci)

1. masiven

2. trden, okoren, kompakten

3. pren. težek, okoren; hud:
spropositi massicci hude napake

4. močen, silen, stopnjevan:
si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi

B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv

máša (-e) f

1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

2. muz. messa

3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta

mašíti (-ím)

A) imperf. ➞ zamašiti

1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare

2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo

2. (tlačiti se) pigiarsi

mat, e [mat] adjectif medel; moten, brez leska; votel, zamolkel (ton, glas)

matelassé, e [matlase] adjectif oblazinjen

porte féminin matelassée oblazinjena vrata
doublure féminin matelassée d'un manteau prešita podloga pri plašču

matematica f

1. matematika:
matematica applicata uporabna matematika
matematica elementare elementarna matematika
matematica pura čista matematika

2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo

materiálen (-lna -o) adj.

1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale

2. (nanašajoč se na material) materiale

3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società

4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
materialne koristi vantaggi materiali
materialna pomoč aiuti materiali
materialna proizvodnja produzione materiale
ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
materialno knjigovodstvo contabilità
materialno pravo teoria del diritto materiale

matêrija (-e) f

1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia

2. (učna snov; vsebina) materia:
ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia

materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca

matévž (-a) m gastr.
belokranjski matevž passato di patate e fagioli con ciccioli (piatto caratteristico della Bela Krajina)

máti (mátere) f

1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco

3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora

4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia

matílda (-e) f pog. pren.
matilda ga je pobrala è andato a ingrassare i cavoli, ha tirato le cuoia

mâtin, e [mɑtɛ̃, in] masculin, féminin navihanec, -nka, prebrisanec, -nka; malopridnež, -dnica

mâtin! presneto! gromska strela!

matinal, e, aux [-tinal, no] adjectif jutranji, zgoden, ran

étoile féminin matinale jutranja zvezda, daníca
gelée féminin matinale ponočna slana
heure féminin matinale jutranja ura
toilette féminin matinale jutranja toaleta
être matinal zgodaj vstajati

mâtiné, e [mɑtine] adjectif ki ni čiste pasme (pes), križan, mešan (de z), bastarden (tudi figuré)

chien masculin mâtiné pes križanec, bastarden pes
parler un français mâtiné d'italien govoriti z italijanščino mešano francoščino

matois, e [matwa, z] adjectif zvit, pretkan, prebrisan; masculin prebrisanec, lisjak, pretkanec

c'est un fin matois to je pravi lisjak