Franja

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

rime [rim] féminin rima; pluriel stihi, verzi

rime fêminine, masculine ženska rima (ki se končuje na nemi e), moška rima (ki se ne končuje na nemi e)
rime riche bogata rima (ki vsebuje vsaj en samoglasnik in njegov oporni soglasnik, npr. image - page)
rime pauvre revna rima (npr. ami - pari)
rimes plates stihi, v katerih se menjavata dva stiha z moško in dva stiha z žensko rimo
rimes croisées, alternées rime, ki se menjavajo
rime intérieure notranja rima
rimes embrassées moške in ženske rime, ki si sledijo v redu abba, cddc ...
rime pour l'oreille rima za uho, prava rima
rime pour l'œil rima za oko (npr. aimer - amer)
tout ce qu'il dit n'a ni rime ni raison vse, kar govori, nima ne glave ne repa
il est parti sans rime ni raison nepričakovano, brez kakega razloga je odšel

rincer [rɛ̃se] verbe transitif izplakniti; familier premočiti; populaire ozmerjati; premikastiti; populaire piti

se rincer le bec napiti se, piti
se rincer l'œil oči pasti, naslajati se s pogledi, poželjivo ali radovedno gledati
être rincé comme un verre à bière (populaire) biti brez cvenka, brez dinarja, biti »suh«
laver, rincer et essorer du linge oprati, izplakniti in (s centrifugo) ožeti perilo
se rincer la dalle (populaire) zvrniti ga (= vina) kozarec
il s'est fait rincer obrali so ga (pri igri)
il est rincé vse je izgubil

Ring, der, (-/e/s, -e) obroč, obroček; kolobar (tudi Medizin); Mathematik kolobar (Boolescher Boolov, euklidischer evklidski, Noetherscher noetherski, nullteilerfreier brez deliteljev niča); Technik obroč, obroček, prstan; Chemie obroč; Schmuck: obroč, obroček, für den Finger: prstan; Straße: krožna cesta; Elektrizität zanka; Sport Boxen: ring; Pflanzenkunde (Baumring) letnica; [Schiffahrt] Schifffahrt (Rettungsring) rešilni pas; internationaler Ring von Rauschgifthändlern usw.: mednarodni kartel; Ringe, pl , unter den Augen: kolobarji, Turngerät: krogi; der Ring schließt sich figurativ krog se zapira

riposare²

A) v. intr. (pres. ripōso)

1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
riposare in pace evfemistično počivati v miru
senza riposare brez prestanka

2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)

3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)

B) v. tr. nuditi počitek:
una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije

C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

ritegno m zadržek; obzir, obzirnost; mera, zmernost:
aver ritegno ekst. obotavljati se, omahovati
non aver ritegno a dire qcs. povedati kaj odkrito, brez omahovanja
spendere con ritegno trošiti zmerno

rival¹ [ráivl]

1. samostalnik
tekmec, tekmica, rival, konkurent
arhaično sobojevnik, soborec

without a rival brez tekmeca, brez enakega, brez primere
he is without a rival on nima tekmeca, ni mu enakega
to be a rival of po vrednosti biti enak (komu)
to be rivals for rivalizirati, potegovati se obenem (hkrati) za

2. pridevnik
tekmovalen, konkurenčen

rival firm konkurenčna firma
rival lovers (suitors) tekmeca v ljubezni (v snubljenju)
rival team šport nasprotno moštvo

rival, e, aux [rival, vo] adjectif tekmovalen; masculin, féminin tekmec, -ica; koukurent, -tinja

sans rival brez tekmeca
avoir beaucoup de rivaux imeti mnogo tekmecev, konkurentov
éliminer, supplanter, vaincre tous ses vieux rivaux izločiti, spodriniti, premagati vse svoje stare tekmece, konkurente
deux équipes rivales med seboj tekmujoči moštvi
rival redoutable zelo nevaren tekmec

rīvālis -e (rīvus) potočen, prekopen, kanalski, kanalen: allecula Col.; od tod subst. rīvālis -is, m soupravičenec (sòdéležnik) do potočnice ali vode prekopnice (kanalnice) na polju, sopotočnik, soprekopnik (sokanalnik): Gell., Paul., rivales sunt, qui per eundem rivum aquam ducunt Ulp. (Dig.).

2. metaf. sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Suet. idr., eadem est amica ambobus: rivales sumus Pl., rivalis alicuius Ter., rivales socii puellarum Cat., effuge rivalem O.; o živalih: Col.; preg.: sine rivali amare H. ljubiti brez tekmeca = ljubiti kaj nevrednega, tako da se človeku ni treba bati tekmeca, se ipse amans sine rivali Ci. ep. ne da bi mu kdo to zavidal.

rizik moški spol (-a …) das Risiko, das Wagnis, die Gefahr
preostali rizik Restrisiko
prevzem rizika die Gefahrenübernahme
zavarovanje rizika die Risikoversicherung
brez rizika risikolos, risikofrei
z velikim rizikom risikoreich
| ➞ → tveganje

ríziko risque moški spol , danger moški spol

brez nobenega rizika sans aucun risque, sans courir le moindre risque
na lastni riziko à ses risques et périls
na moj riziko à mes risques et périls
izpostaviti se riziku courir un risque
prevzeti riziko assumer (ali prendre) le risque

ríziko riesgo m

brez rizika sin (correr) riesgo
na lastni rizik por riesgo propio
na moj rizik por mi cuenta y riesgo
na naš rizik a nuestro riesgo
izpostaviti se riziku correr el riesgo
prevzeti rizik hacerse cargo del riesgo, asumir el riesgo

rjà rouille ženski spol

brez rje sans rouille, exempt de rouille
žitna rja rouille des céréales
razjeden od rje rongé par la rouille
pokriti se z rjo (se) rouiller, se couvrir de rouille, s'oxyder
rja napada (razjeda) železo la rouille attaque (ronge) le fer

robot [rɔbo] masculin robot

avion-robot masculin vodeno letalo (brez pilota)
cerveau masculin robot elektronski možgani
portrait-robot masculin, photo-robot féminin portret osebe, ki jo išče policija, narejen po izpovedih prič

rōcchio m (pl. -chi)

1. arhit. člen stebrnega debla

2. ekst. valj, valjast kos:
rocchio di carne meso brez kosti
rocchio di anguilla kos jegulje
rocchio di salsiccia kos klobase

roč [ô] moški spol (-a …) der Griff; polkrožen, pri košarah ipd.: der Henkel, der Bügel; raven: der Stiel (lesen Holzstiel), der Schaft
brez roča grifflos, henkellos
košara z ročem der Henkelkorb
ponev z ročem die Stielpfanne
z enim ročem einhenkelig
z dvema ročema zweihenkelig

rod¹ [rɔd] samostalnik
šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
figurativno telesna kazen (šibanje)
figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
ameriško, sleng pištola, revolver

divining rod, rod of divination bajalica
fishing rod ribiška palica, ribnica
lightning-rod strelovod
to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

rók term; time limit; appointed time; date; given time; (menice) usance

v roku (10 dni) within (10 days)
odgoditev róka respite
rók usmrtitve reprieve
po preteku róka after the expiration of a term
skrajni rók (figurativno, pogovorno) deadline
menica z dvojnim plačilnim rókom bill drawn at double usance
rók je minil (the) term has expired
podaljšati rók to extend the term
na kratek rók for a short term
določitev róka fixing of a term (ali date)
prekoračenje róka exceeding the time limit
podaljšanje róka prolongation of a term, extension of time
ob določenem róku at the stated time
brez róka (latinsko) sine die
zamuditev, zamuda róka failure to meet a term
pred rókom plačana menica anticipated bill of exchange
menica ima rók 3 mesecev the bill is payable (ali falls due) in three months' time
rók poteče danes the term expires (ali is up) today
določiti rók to fix (ali to state) a term (ali a time limit, time)
držati se dogovorjenega róka to keep (ali to observe) the term agreed upon, to meet the deadline
pustiti, da rók zapade to let a term expire