-
οἰκείωσις, εως, ἡ prilastitev, prisvojitev, οἰκείωσιν ποιοῦμαί τινος prisvajam si kaj.
-
οἰκετεία, ἡ (οἰκέτης) domači, posli, družina NT.
-
οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.
-
οἴκησις, εως, ἡ (οἰκέω) prebivanje, stanovanje; hiša, sedež; pl. gospodarstvo.
-
οἰκία, ἡ = οἶκος.
-
οἴκισις, εως, ἡ οἰκισμός, ὁ (οἰκίζω) naselitev, ustanovitev (nove naselbine ali mesta).
-
οἰκοδομή, ἡ (οἰκο-δόμος) zidanje, hiša, zgradba, vzpodbujanje k pobožnosti NT.
-
οἰκοδόμημα, ατος, τό οἰκοδόμησις εως, ἡ οἰκοδομία ἡ (οἰκοδομέω) 1. grajenje, zidanje, način zidave, slog. 2. zgradba, poslopje, stavba, hiša.
-
οἰκοδομικός 3 (οἰκο-δόμος) spreten v zidanju; subst. ὁ stavbni mojster, ἡ οἰκοδομική(sc. τέχνη) stavbarstvo, stavbna umetnost.
-
οἰκονομία, ἡ (οἰκο-νόμος) 1. a) gospodarstvo, gospodinjstvo, oskrbništvo NT; b) uprava, uradovanje, oskrbovanje. 2. uredba, red, postava. 3. zveličavna naredba (milosti božje), zveličavni red, τίς ἡ οἰκονομία τοῦ μυστηρίου kaj pomeni skrivnost? NT.
-
οἰκονομικός 3 vešč gospodarstvu, gospodaren; ἡ οἰκονομική(sc. τέχνη) izvedenost v gospodarstvu, gospodarstvo, τὰ οἰκονομικά državno gospodarstvo, uprava državnega premoženja.
-
οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.
-
οἰκούρημα, ατος poet. οἰκουρία, ἡ čuvanje, varovanje hiše, bramba, varstvo ξένων gl. ἄπιστος.
-
οἰκ-ουρός 2 (οἶκος, ὁράω) ki čuva hišo, ki dobro gospodari, gospodaren, varčen NT, δίαιταν οἰκουρὸν καὶ ἀργὴν διαιτάομαι živim brez dela v zaprtih prostorih, ἡ οἰκουρός gospodinja.
-
οἰκοφθορία, ἡ izguba premoženja.
-
οἰκωφελία, ἡ, ion. -ίη (οἶκος, ὠφελεῖν) skrb za gospodarstvo, domače življenje.
-
οἶμος, ὁ, ἡ, ep. οἴμη ep. 1. pot, steza, tek (povesti), pripovest o junakih, (junaška) pesem. 2. proga, pram κυάνοιο.
-
οἰμωγή, ἡ οἴμωγμα, ατος, τό javkanje, tarnanje, vekanje, vzdihovanje, bolestno kričanje.
-
οἰν-ανθίς, ίδος, ἡ (ἄνθος) poet. plodni popek, oko (vinske trte).
-
οἴνη = οἴνα, ἡ vinska trta.